Sem geolovec! Poznate med pod vzdevkom … Zabar.ljubljanski

Se lahko na kratko predstaviš in poveš nekaj besed o sebi?

Sem Anže in se pogosto kar sam predstavljam z imenom zabar.ljubljanski, čeprav sta v ekipi še partnerka Nataša in hči Lana. Na začetku je bil z nami tudi sin Nik, ki se je kasneje osamosvojil in prevzel vzdevek nikg006. Kaj več se ne bi predstavljal, saj si je ali pa si še bo vsak sam ustvaril svojo sliko.

Lahko pojasniš pomen svojega vzdevka, ki ga uporabljaš na strani geocaching.com?

Ko sem se registriral na uradni strani, še nisem prav dobro vedel, kako zadeva funkcionira. Vzdevek sem izbral bolj v šali, saj nekateri takšno poimenovanje uporabljajo kot slabšalno. Potem pa se je izkazal kot precej dober, saj lahko marsikaj povežeš z žabo.

Kdo te je navdušil za geolov, kdaj si našel svoj prvi zaklad in kaj te je pri igri pritegnilo? 

Za geolov so me navdušili sosedje, ki so zanj kot bunkeljni izvedeli slučajno od belgijskega para ob obisku ene turistične znamenitosti na Hrvaškem. Ko sem slišal opis, mi je bila zadeva takoj zanimiva. Naložil sem aplikacijo na telefon in že smo šli poiskat naš prvi zaklad. To je bil zaklad iz serije Obvozna proga, ki je skrit v stebru ograje. Način skrivanja (zdaj temu učeno rečemo kamuflaža) mi je bil všeč in zadeva me je pritegnila. Po prvem zakladu v septembru 2014 smo imeli 14 dni premora, potem pa nas je tako vsrkalo v ta geovrtinec, da smo povsem padli notri.

Po prvem navdušenju nad tem, koliko stvari je skritih vsepovsod in hodimo mimo, ne da bi jih opazili, so se kasneje pojavili še drugi razlogi, ki so me pritegnili v igro. Najpomembnejši so nedvomno ti, da vse skupaj jemljemo kot način preživljanja prostega časa zunaj (v mestih ali v naravi), da nas geolov pogosto pripelje do lokacij, kamor sicer verjetno ne bi nikoli šli, in dobra družba.

Kakšni zakladi so ti najbolj všeč (mestni, v naravi, uganke, večstopenjski …?)

Težko se opredelim do enega tipa zaklada, saj bi znotraj vsakega lahko našel zaklade, ki so vrhunski, in zaklade, ki to niso. Zelo všeč so mi Letterbox Hybrid zakladi, ker so skoraj po pravilu vsi lepo urejeni. Drugi tip so Wherigo zakladi, ki so drugačni in zato verjetno malo bolj privlačni. Rad rešujem tudi uganke, saj je občutek, ko sam rešiš zelo težko nalogo, neprecenljiv.

Kateri od zakladov, ki si jih našel do sedaj, se ti je najbolj vtisnil v spomin? Lahko poveš zakaj?

Takih zakladov je veliko. Morda pa bi izpostavil zaklad Knihokeska na Češkem. Pred izletom sem nalogo rešil doma, čeprav  je opis samo v češčini. Na lokaciji smo stali čisto blizu zaklada, vendar smo rabili kar nekaj časa, da smo dojeli, da je tisti leseni objekt valjaste oblike s premerom kakih 2 m, visok 3 in s stožčasto streho, dejansko zaklad, ki ga iščemo. Potem je bilo treba le še ugotoviti kombinacijo ključavnice, kar je bilo zaradi jezika malo težje. Vendar smo strli tudi ta oreh. Kasneje mi je lastnik sporočil, da smo bili prvi tujci, ki smo se spopadli z odlomki iz literature v češčini, jih povezali z naslovi del in tako našli zaklad.

Seveda smo našli še veliko drugih zakladov, ki izstopajo iz povprečja in se ti vtisnejo v spomin. Eni takih so nedvomno pred kratkim žal arhivirani zakladi v seriji Gailufer v Beljaku, saj je bil prav vsak od njih pripravljen skrbno, domiselno in je predstavljal izziv tudi za izkušene za geolovce.

Geolov je običajno prava pustolovščina. Lahko opišeš dogodivščino, ki se ti je pri iskanju zakladov najbolj vtisnila v spomin?

Res je, da jih je bilo kar nekaj, vendar je pač treba izbrati eno. Lani, ko je bilo treba za spominek poleti najti zaklad T5, smo izkoristili čas na morju in izbrali zaklade na otokih. Ocenili smo, da je zaklad hallamittuna® – Scabb Island najbližje obali in na lokaciji, kjer bi se dalo izposoditi tudi kakšen pedalin. Ker smo bili prepozni za izposojo, sva s kikker222 plavala do otoka z navezanimi pripomočki v nepropustni posodi (telefon za navigacijo, štampiljke, pisalo). Na obutev nisva pomislila. Koordinate so naju vodile nekam v sredino otoka, kamor si prišel najprej čez en zapuščen objekt (na tleh je bilo polno stekla, odpadkov itd.), potem pa skozi vedno hujšo goščavo naprej. Nekaj časa je še šlo, dokler je bilo trnje ob strani, ko pa bi bilo treba po njem tudi hoditi, sva se obrnila. Preverila sva spoiler sliko, ki naju je zavajajoče usmerila bolj k obali. Prehodila sva vsaj polovico otoka in iskala suho drevo primerne oblike, ki bi ustrezalo. Ob tem so bile ostre skale še najmanjši problem. Na otoku je bilo polno galebjih kadavrov in ves čas je bilo treba paziti, kam stopiš. Tistega dne nisva našla ne drevesa ne zaklada. Trma se vsaj takrat ni obrestovala. Vrnili smo se kasneje, s čolni in obutvijo. Tudi ta dan smo porabili kar nekaj časa, da smo zaklad našli. Na koncu smo le zaupali koordinatam in ga našli nekje v goščavi, kamor se je bilo treba nekako prebiti med trnjem.

S kakšno navigacijsko napravo si začel iskati zaklade in če nam lahko zaupaš, kakšno sedaj uporabljaš za iskanje? 

Začel sem z iPhone 5 in osnovno aplikacijo, ki sem jo kasneje zamenjal z aplikacijo Geosphere in jo uporabljam še danes. Za daljše power traile in za iskanje v gozdu uporabljam še Garmin Oregon 600, saj je bistveno bolj natančen. Ampak vedno v kombinaciji s telefonom, ki ima bistveno bolj prijazen uporabniški vmesnik.

Zanesljivo si se že srečal s kakšnim geolovcem ali ekipo pri iskanju zaklada. Je bilo srečanje zanimivo? Vzdržuješ stike s tem geolovcem ali drugimi še naprej? 

Seveda, saj ga verjetno ni geolovca, ki se ukvarja s tem hobijem dalj časa, ki ne bi srečal kakšnega kolega ob iskanju. Na začetku so bila takšna srečanja zelo dobrodošla za izmenjevanje izkušenj in pridobivanje informacij o drugih zanimivih zakladih. Sedaj lahko kakšen nasvet dam tudi sam. Če se ne motim, je bilo prvo takšno srečanje z ekipo hanobi v Italiji pri zakladu (SpanaT) La risalita del Timavo, pri katerem smo najprej čakali, da so se umaknili bunkeljni, potem pa opazim, da nismo edini, ki mencamo okoli določene točke. Z nekaterimi geolovci, ki smo jih spoznali bodisi ob zakladih bodisi na dogodkih, vzdržujemo stalne stike, z nekaterimi občasne, s tretjimi pa tudi ne.

Kaj pa srečanja z bunkeljni in skrivanje pred njimi?

Z bunkeljni so včasih težave, včasih pa gre zadeva lepo skozi. Najtežje je v urbanem okolju, če se predolgo smukaš okoli neke točke, saj takoj postaneš sumljiv. Pri tem so otroci precej v pomoč, saj pomagajo pri kamuflaži. Navadili smo se, da si pogosteje zavežemo vezalke, fotografiramo neprivlačne objekte ali njihove dele ipd. V naravi je lažje, saj ni tako čudno, če malo pogleduješ naokrog. Sicer je tako, da vsakemu, ki vpraša, razložimo, da se pač igramo neko igro, pri kateri so skrite stvari, ki jih moramo najti.

Se rad udeležuješ dogodkov? Ti je ostal kateri v posebej lepem spominu?

Dogodki so pomemben del tega hobija, saj predstavljajo priložnost povezati vzdevke z obrazi in za izmenjavo izkušenj in mnenj. Če se le da, se dogodka udeležim, če ni predaleč.

Kar nekaj dogodkov je takšnih, ki so  ostali v posebnem spominu. Izpostavil bom dva, pri čemer to ne pomeni, da sta edina vredna omembe. Po kronološkem vrstnem redu je najprej Kolovrat 1915 – 2015, na katerem so organizatorji združili naroda dveh sosednjih držav, nas popeljali po okoliških hribih, nam pokazali zanimive ostanke iz prve svetovne vojne ter nas na koncu še lepo pogostili. Drugi tak je bil Druženje po notranjsko, na katerem sta organizatorja pripravila pravo pustolovščino sredi notranjskih gozdov. Za piko na i sta me na koncu prepričala še, da sem poskusil pečenega polha. Zanimiva izkušnja.

Si že skril zaklad? Kakšne so izkušnje, odzivi geolovcev?

Skril sem kar nekaj zakladov. Odzivi so različni, od najbolj pohvalnih do ostrih kritik. To  je dobro. Če dam primerjavo s pivom: ležaki so namenjeni široki potrošnji in je osnovni princip pri njihovi izdelavi, da imajo čim manj okusa – to so piva za v petek zvečer, saj jih lahko spiješ veliko. Piva visokega alkoholnega vrenja (ale, porter, stout …) so veliko bolj polnega okusa, posledično pa so ljudem všeč ali pa ne. Vendar je občutek, ko jih poskusiš bistveno bolj intenziven (v pozitivno ali negativno smer).

Kadar je kritika konstruktivna, sem je zelo vesel, saj predstavlja priložnost za izboljšanje. Žal pa ni vedno tako.

Kaj bi v geocachingu spremenil najprej, če bi imel možnost spremeniti eno stvar …

Če govorimo o hobiju kot takem, prav ničesar. Igra je vrhunska in omogoča vsakemu, da se najde v tistem delu, ki mu najbolj ustreza. Želim si samo, da bi bili spet na voljo challenge zakladi. Sicer jih nisem našel veliko, so mi pa zelo všeč. Je že tako, da smo ljudje ciljno naravnana bitja in to je še ena od številnih možnosti za postavljanje lastnih ciljev.

Za konec pa še vprašanje – imaš kakšno sporočilo za ostale geolovce?

Uživaj hobi v tistem delu, ki te privlači, in se mu izogibaj v tistem delu, ki te ne. Sicer pa, ne počni drugim tistega, česar nočeš, da bi drugi počeli tebi.