Pred nedavnim sem šel tja, kjer tišina šepeta. Bil sem z družino, med gorami, prav prijetno hladno za ta poletni čas. Toda žrlo me je nekaj. Ob hoji po vršičkih tam visoko, nekje med nebom in zemljo, sem najprej začutil, da mi nekaj manjka. Seveda, škatlice, ki so postavljene po razglednih obronkih so bile najdene že zdavnaj. Novih ni. Bom ta vikend sploh našel kakšen zaklad? Kaj če ga ne bom? Kaj se bo zgodilo, če se mi številka ne bo povečala, če ne bom dosegel vsaj toliko najdb kot ta mesec leto poprej. Mi bodo to prijatelji geolovci oprostili? Me bodo sploh še hoteli poznati? Bom to lahko oprostil sam sebi? Ob tem razmišljanju sem prišel do vprašanja, kakšna je razlika med zanimivim hobijem in odvisnostjo. Torej stanjem, ko začnemo delati stvari, ki bi jih sicer nikoli ne počeli. Ko začnemo iskati izgovore, zakaj gremo nekam, ko začnemo zanikati stvari ali celo lagati bližnjim, prijateljem, znancem, sodelavcem. Samo za to, da bi našli še eno škatlici, da bi ujeli še en ftf, da bi se nam številka povečala. Višje, hitreje, močneje. Da bomo prvi, blizu vrha, z medaljo. Da bomo svojo nesamozavest skrivali za svojimi dosežki, da si bomo prijatelje kupovali s številom najdenih, skritih škatlic, točk priljubljenosti. Smo to potem res še mi? Kaj nismo šli predaleč? Kaj nismo postali sužnji nekega hobija, ki nam ni več v pravo veselje, temveč bolj v obvezo? Ki se ji ne upamo odpovedati? Kako se vrniti nazaj na pot zmernosti, kako najti tisto “pravo mero”? Kaj si res ne znamo dopovedati, da številka ni vse? In da vsi vprašajčki tace ali mlinčki pri Utiku ne odtehtajo nekega zaklada, lepega samega po sebi, ko kar zažvižgaš od navdušenja. Pa čeprav stoji mogoče nekje daleč, ko do njega potrebuješ cel dan hoje skozi samoto? To so vprašanja, na katera si bo moral odgovoriti vsak sam. Zdravljenje, če se nekdo zanj odloči, je težko in dolgotrajno. Toda če je uspešno, bomo največ pridobili sami, posledično pa tudi vsi, ki nas imajo radi. Zato se je vredno potruditi …

ODVISNOST OD GEOLOVA

Odvisnost od geolova je kronična, ponavljajoča se bolezen, za katero so značilne nevrobiološke spremembe v možganih. Odvisnost se odraža v človekovi osebnosti, doživljanju, vedenju in odnosih z drugimi. Dolgotrajna odvisnost povzroča resne zdravstvene, osebnostne in ekonomske spremembe v življenju posameznika, ki je odvisen, navadno pa tudi v življenju njegovih bližnjih.

Kaj povzroča odvisnost od geolova?

Na razvoj sindroma odvisnosti najpogosteje vpliva več dejavnikov tveganja, med njimi: učinki količine najdenih zakladov, vplivi okolja, osebnost posameznika, socialni, pa tudi dedni dejavniki.

Kako diagnosticiramo odvisnost od geolova?

Pri diagnosticiranju odvisnosti od geolova ugotavljamo meje tvegane in škodljive geolovske dejavnosti, fiziološke, biokemične ter z vedenjem in spoznavnimi sposobnostmi povezane znake odvisnosti. Ugotavljamo tudi komorbidnost (soobolevnost) z drugimi psihičnimi in telesnimi motnjami.

Kateri znaki kažejo na sindrom odvisnosti od geolova?

Znaki sindroma odvisnosti od geolova so:

• pojav močne želje po geolovu, torej iskanju zakladov vseh vrst in težavnosti,
• izguba kontrole nad tem koliko časa porabimo za geolov,
• geolov posamezniku predstavlja prioriteto,
• povečana toleranca do geolova,
• pojav odtegnitvenega stanja ob prekinitvi geolova,
• odvisna oseba ima za sabo več neuspešnih poskusov vzdržnosti od geolova,
• vztrajanje pri odvisniškemu vedenju,  kljub škodljivim posledicam.

Katere duševne motnje lahko povzroči zloraba geolova?

Med najpogostejšimi motnjami, ki jih povzroči zloraba geolova, so:

• Sindrom odvisnosti od geolova predstavlja kronično, ponavljajočo se motnjo, za katero so značilne nevrobiološke spremembe možganov. Gre za preplet vedenjskih, kognitivnih in fizioloških simptomov, ki se razvijejo po ponavljajočem in dlje časa trajajočem geolovu.
• Akutna zastrupitev (intoksikacija) z geolovom je resno medicinsko stanje, ki v določenih primerih lahko vodi do kome, aspiracije izbruhane vsebine (če je nekdo odvisen do te mere, da začne uživati logbooke ali celo same škatlice)  ali celo smrti zaradi zastoja dihanja (sploh po zamujenem ftf-ju). Dodatni zapleti zastrupitve z geolovom so lahko povezani s padci, značilnimi znaki neprilagojenega vedenja, psihološkimi spremembami in fiziološkimi znaki.
• Geolovski odtegnitveni sindrom je stanje, do katerega pride ob popolni prekinitvi geolova po časovno dolgem bolj ali manj nepretrganem geolovu. Sindrom navadno prepoznamo po: tresenju rok, jutranji slabosti, glavobolu, jutranjemu siljenju k bruhanju in kolcanju, pospešenem pulzu, povišanem krvnem tlaku, potenju, razdražljivosti, nemiru, nespečnosti. V približno 5 % primerov se odtegnitveno stanje stopnjuje do delirija.
• Geolovski odtegnitveni delirij je smrtno nevaren zaplet geolovskega odtegnitvenega sindroma, ko se naštetim simptomom pridružijo še dezorinetacija v času in prostoru, zaznavne motnje (prevladujejo vidne halucinacije) in psihomotorni nemir. To se kaže praviloma v tem, da se geolovec začne podpisovati na prtičke v restavraciji, odpira manjše vsebnike, ki mu pridejo pod roko (vžigalice, kulije, …) in otipava vrhove prometnih znakov na poti v službo. Kadilci v geolovskem deliriju začnejo sami zvijati cigarete (refleks vračanja loga v škatlico), kupujejo skute, škatle sladoledov in ob tem vztrajajo, da prvi odprejo škatlo. Posebej pa uživajo v odpiranju plastenk (refleks petlingov), kar je zelo nadležno, če jih brez nadzora spustimo v večjo samopostrežno trgovino. Navadno pride do delirija v prvih treh dneh po prekinitvi geolova. Delirij navadno traja več dni in se zaključi z globokim spanjem. Simptomatika je izrazitejša ponoči. Pacient se dogajanja med delirijem navadno ne spomni. 25 % primerov odtegnitvenih stanj spremlja epileptični napad, ki se praviloma pojavi v prvih 24 urah po odtegnitvi geolova.
• Geolovska psihotična motnja predstavlja stanje, v katerem so prisotne slušne halucinacije ali preganjalne blodnje. Zelo dramatična je blodnjava ljubosumnostna motnja, pri kateri pacient postane ogrožajoč do drugih geolovcev, ki jih neutemeljeno obtožuje kraje ftf-jev.
• Amnestični sindrom in demenca predstavljata stanje izrazite prizadetosti svežega in starejšega spomina, do katerega pride po dolgoletnem, prekomernem geolovu in hkratnemu pomanjkanju vitamina B1 (tiamina).
• Geolovski fetalni sindrom je (ne povsem raziskana) motnja, pri kateri geolov, ki ga izvaja noseča mati, vpliva na razvijajoče se možgane ploda. Pretiran geolov, predvsem povezan z vrsto T5 zakladov, menda lahko celo zavira rast zarodka in razvoj otroka po rojstvu. Otroci s tem sindromom naj bi imeli manjšo možgansko maso, motnje v razvoju obraznih in lobanjskih kosti, pogoste srčne napake, značilne so tudi motnje vedenja in koncentracije. Rodijo se torej kot tipični geolovci.
• Sočasne duševne motnje (komorbidnost): Dolgotrajen neprekinjeni geolov, pa tudi prekinitev tega, pogosto spremljajo depresija ali anksiozne motnje. V času depresivnega razpoloženja so lahko odvisni pacienti tudi samomorilno ogroženi.

Kakšne so posledice odvisnosti od geolova?

• Sindrom odvisnosti od geolova povzroča:
• Spremembe osebnosti: Za osebo, ki je odvisna od geolova, so značilne spremembe vrednostnega sistema, razvoj drugačnih, odvisnosti prilagojenih norm, zožitev interesov, osiromašenje želja, čustvena otopelost in neodgovorno vedenje.
• Družbene spremembe: Pri osebi, ki je odvisna od geolova, pride do negativnih sprememb družinskih odnosov, med katerimi so najpogostejše: družinske in partnerske težave, vedenjske in učne težave otrok, fizično, psihično in drugačno nasilje, poškodbe, idr. Poslabša se delovna storilnost, ki se ji pridružijo druge težave v službi, npr. izostajanje, zamujanje, malomarnost. Za osebo so značilne tudi druge oblike neustreznega vedenja, kot npr. prehitra vožnja, kršitve drugih prometnih predpisov, zakonov, pa tudi opustitev ostalih hobijev ter izguba socialnih stikov in vlog.
• Zdravstvene posledice: Odvisnost od geolova negativno vpliva na telesno in duševno zdravje, povzroča okvare organov ali organskih sistemov in duševne motnje.
• Ekonomske posledice: Odvisnost od geolova spremljajo neracionalno trošenje denarja za geolov (bencin, sledljivčki, navigacije, razni potrebni  in nepotrebni pripomočki), stroški, ki nastanejo zaradi pogostejšega obolevanja, daljšega okrevanja, invalidnosti, zdravljenja, delovnih in prometnih nesreč. Odvisnost pogosto povzroča tudi izgubo življenja zaradi zgodnejše umrljivosti, samomorov, ubojev, delovnih in prometnih nesreč s smrtnim izidom.

Kako poteka zdravljenje sindroma odvisnosti od geolova?

Odvisnost od geolova je bolezen, ki jo je mogoče zdraviti in premagati. Zdravljenje navadno poteka v treh fazah:

• Uvodna faza: Zdravljenje se začne z diagnostičnimi, diferencialno diagnostičnimi in motivacijskimi postopki ter pripravo na intenzivno zdravljenje, praviloma ambulantno.
• Intenzivna faza: Pripravi na zdravljenje sledi celostno zdravljenje, s poudarkom na intenzivni psihoterapevtski obravnavi v bolnišnični ali ambulantni obliki.
• Vzdrževalna faza: Tretja faza je namenjena podaljšanemu zdravljenju in rehabilitaciji v  podpornih skupinah (klubi zdravljenih geolovcev, anonimni geolovci, skupine za samopomoč).

Povzeto in parafrazirano po pojasnilu o odvisnosti od alkohola Psihiatrične bolnišnice Idrija. Verjamem, da se je ob branju marsikdo nasmehnil, če že ne prav od srca nasmejal. Toda, pozor! Najbolj zastrašujoče je to, da se v veliko točkah, šalo na stran, lahko najdemo tudi sami … Naj nam bo to v razmislek in zavedanje, ko bo znova zacingljal telefon in bomo hoteli spustiti vse z rok in teči po nov ftf, po novo škatlico, po novo številko.