Sva geolovca! Poznate naju pod vzdevkom … awesomeCouple

V tokratni predstavitvi se selimo na ajdovski konec, kjer sta se naši prošnji za predstavitev odzvala člana ekipe awesomeCouple. Simpatična Primorca sta lastnika nekaj zanimivih zakladov v zaledju Ajdovščine, in kot sama pravita sta v zadnjem času postala prava geo odvisneža. Kaj še zanimivega sta povedala o sebi in svojem geolovskem stažu si preberite v spodnjem prispevku.

Se lahko na kratko predstavita in povesta nekaj besed o sebi?

Sva Dominik in Tjaša, oba iz vasi iz okolice Ajdovščine, a za potrebe predstavite rečeva kar, da sva Ajdovca. Oba imava rada živali, naravo, Dominik zraven doda še tehnologijo, oba pa uživava v visoki fantaziji in elektronski glasbi. V veliko primerih se nama ob lovu na zaklade pridruži še najin kosmatinec Dash.

Lahko pojasnita pomen svojega vzdevka, ki ga uporabljata na strani geocaching.com?

To, da sva awesome (op.a.: angleško: super, zakon), so nama rekli najini pivski prijatelji na absolventskem izletu, saj so bili navdušeni, da sva se na tako pustolovščino odpravila skupaj. Ko sva se odločala za uporabniško ime na geolovskem spletišču, pa sva temu dodala še angleško besedo za par, saj sva si rekla, da bova vse zaklade našla skupaj; tako da, kjer najdete enega izmed naju, boste našli tudi drugega.

Kdo vaju je navdušil za geolov, kdaj ste našla svoj prvi zaklad in kaj vaju je pri igri pritegnilo?

Jaz (op.a.: Dominik), sem že pred veliko leti slišal nekaj o nekih zakladkih, in da potrebuješ GPS, in da je to globalno. A to je bilo še pred razmahom pametnih telefonov in vse skupaj je šlo v pozabo za nekaj let. No, zgodba o dejanskem začetku pa gre nekako takole. 31. decembra 2015 sva se še odločala o kraju silvestrovanja, po nekaj minutah uporabe Googla pa sva nekako pristala na opisu zaklada Rimski vodni stolp. Vsa začudena sva prebirala opis in gledala predstavitveni video Geocachinga. Na novega leta dan sva se sprehodila do omenjenega stolpa, mimo katerega sva kot bunkeljna peš maširala že stokrat, in seveda našla zakladek.

Prvo leto keškanja je bilo precej borno. Od aprila do septembra sva našla le dva zakladka, v celem letu pa sva prilezla do 90. najdb. Potem pa je prišlo do prave male revolucije in postala sva vse bolj skrbna pri planiranju vikend izletov.

Najbolj naju je pritegnil obseg igre, ne samo globalnost, tudi raznolikost postavljenih zakladov. Če se počutiš lenega, pobereš nekaj drive-in zakladkov, na čudovit dan po par urah hribolazenja pa lahko pobereš (le) enega, a je ta tisti poseben. Tu so še uganke, pa zgodbe za zakladi,… Preprosto povedano, geocaching je najboljši turistični vodnik.

Kakšni zakladi so vama najbolj všeč (mestni, v naravi, uganke, večstopenjski …?)

Dominik: Osebno nimam kakšnih preferenc ali najljubših tipov. Malo manj so mi všeč mestni, saj so v veliki večini velikosti nano ali mikro. Ponavadi se tudi ne lotiva kakšnih dolgih multijev, oziroma se jih lotiva s čim več domačih predpriprav, da celotnega dne ne porabiva za hojo gor in dol po Ljubljani. 😛

Tjaša: Meni pa so najbolj všeč večji zakladi, ki so lepo urejeni in imajo polno stvari, ker imam tudi sama polno stvari za menjavo.

Še najbolj so nama všeč kakšni v naravi, postavljeni na skritih biserih domovine, v zadnjem času pa se vse večkrat mučiva z ugankami, od katerih se raje lotiva tistih, kjer vsaj približno veš, kako jo začeti reševati. Običajno z reševanjem prične Dominik, ko se mu ustavi pa za uganko poprime še Tjaša.

Kateri od zakladov, ki sta jih našla do sedaj, se vama je najbolj vtisnil v spomin? Lahko povesta zakaj?

Od tistih, ki so se nama najbolj vtisnili v spomin, so gotovo Zauberkisten pri Baškem jezeru v Avstriji. Škatle, ki so od takšnih, kjer se ti smeji do ušes med reševanjem field puzzla, do takšnih, ki mejijo že skoraj na zlobo, so res nekaj posebnega, in bi morale biti skoraj obvezne na sporedu vsakega geolovca. Vsaka izmed štiriindvajsetih, kolikor jih je bilo postavljenih, ko sva jih obiskala, je podobna, a z unikatnim odpiralnim mehanizmom, tako da nikoli ne veš, kaj te čaka pri naslednji.

Ker sva še relativno nova na sceni, se morava še spopasti z raznimi nočnimi keški, reverse-cachi, whereigo in podobnimi inovacijami, tako da sva prepričana, da naju čaka še veliko “awesome” momentov.

Geolov je običajno prava pustolovščina. Lahko opišeta dogodivščino, ki se vama je pri iskanju zakladov najbolj vtisnila v spomin?

Ena izmed bolj markantnih dogodivščin je bila najin izlet na Sveto Goro neko deževno nedeljo. Mislila sva, da bodo izbrani zakladi le park’n’grab, saj so bile vse zelene ikonice v neposredni bližini ceste. Žal si pred odhodom nisva prebrala opisov zakladov. No, prvi zakladek, Pot na Sveto goro, naju je popeljal skozi kaverne in rove iz prve svetovne vojne na drugo stran vzpetine, in to v »ta lepih« telovadnih copatih in z le eno svetilko na telefonu. Povratek k avtomobilu po isti poti ni bil možen zaradi preslabe obutve in pomanjkanja osvetlitve. Ostala nama je le pot v dežju navzgor, in po drugi strani hriba nazaj navzdol. Na sestopu sva seveda zgrešila pravi odcep, tako da sva na asfaltno cesto prišla precej prenizko. Prava pravcata dogodivščina.

Še ena podobna prigoda se nama je zgodila pri multiju Idrijca Cliffs. Po opisu sodeč bi morala biti enostavna najdba. Malo navzgor, prebrati letnico, izračunati koordinate, in nato na končno lokacijo. No, že malo navzgor je pomenilo skoraj uro vzpona. Pri izračunu koordinat se nama je tako mudilo, da sva ga nekajkrat zgrešila, nato končno uspela pravilno izračunati, končna lokacija pa je seveda morala biti še debelo uro hoje proč. Seveda vstran od avtomobila.

Med zanimivejše prigode seveda spada tudi srečanje z italijanskimi policisti na petek zvečer, le 15m od zaklada, kateri še sedaj čaka najino najdbo. Skratka, geo dogodivščin je še pa še.

S kakšno navigacijsko napravo sta začela iskati zaklade in če nam lahko zaupata, kakšno sedaj uporabljata za iskanje?

Začela sva z uradno aplikacijo Geocaching za Windows Phone na Dominikovi Microsoft Lumii 950 XL, ko pa uradna aplikacija ni bila več podprta, sva presedlala na neuradno aplikacijo maaloo geocaching, ki je Dominiku še vedno ljubša od c:geo. Trenutno je glavna naprava pametni telefon Lenovo P2, in aplikacija c:geo. Potrebe po ročni GPS napravi zaenkrat nimava, saj nama pametni telefoni služijo dovolj dobro.

Zanesljivo sta se že srečala s kakšnim geolovcem ali ekipo pri iskanju zaklada. Je bilo srečanje zanimivo? Vzdržujeta stike s tem geolovcem ali drugimi še naprej?

Morava reči, da se v Sloveniji, ravno pogosto ne srečujeva z ostalimi geolovci. Mogoče zaradi tega, ker za zdaj večinoma pobirava zaklade v bližini doma, kjer so jih starejši geolovci že pobrali. Vendarle pa sva eno srečanje imeli na trailu Po srnjakovih stopinjah. Midva sva se ravno vzpenjala proti naslednji postaji letterboxa Srnjakova pot domov, združba Borko6x, ŽKT in dr.gumpi, pa so se že vračali proti izhodišču. V tujini pa sva imela malo več sreče s solovci. Pri Zauberkisten sva skoraj na vsaki postaji srečala kakšnega zmedenega junaka, s katerim smo nato skupno odpirali čudežne skrinjice, v Budimpešti pri zakladu Danubius-kút / Danubius Fountain pa nas je šest iskalo pravo ključavnico med stotinami podbnih. Več kot kratek pogovor pa se ni zgodilo in zaekrat še iščeva partnerje za prihodnje skupne geo-avanture.

Kaj pa srečanja z bunkeljni in skrivanje pred njimi?

Na srečo nam internet ponuja veliko možnosti za fotografiranje na nenavadnih mestih, včasih si je nujno potrebno zopet zavezati vezalke, če si v paru je ravno tam primeren kraj za pogovor. Včasih pa je potrebno le reči da je to neka igrica na internetu, in potem vsi mislijo da si otročji in te pustijo pri miru. Le enkrat sva morala malo bolj razložiti kaj je to geocaching. Najinim prijateljim pa tega ni potrebno več razlagati, vsi že vejo da sva malo ubrisana s temi zakladki.

Je pa v današnjih časih na določenih mestih malo kočljivo, ko bradač z nahrbtnikom stika v vsako luknjo ob kakšnem spomeniku ali avtobusni postaji.

Se rada udeležujeta dogodkov? Vama je ostal kateri v posebej lepem spominu?

Nimava še veliko kilometrine na dogodkih. Do sedaj sva se udeležila le petih klasičnih in enega 1 CITO dogodka. Ker jih je bilo tako malo, sva si lahko zapomnila vse, najbolj po najinem okusu pa je bil Veseli Kešember 2017. »Jest pa pit« in izmenjava zgodb, po dogodku pa še najnovejši film iz galaksije daleč, daleč stran.

Ste že skrila zaklad? Kakšne so izkušnje, odzivi geolovcev?

Skrila sva jih sedem. Prvi je bil Vrtovin – Slap Malenšček, pri katerem sva se bolj učila postavljati zaklade, ostalih 5 pa je serija Skrivnost čarovnije. Odzivi najditeljev so zelo pozitivni, čeprav le teh ni ravno veliko. Se pa pri vsakem najdenem zakladu nekaj novega naučiš in dobro prakso ostalih lastnikov zakladov bova skušala prenesti tudi v najine prihodnje zaklade. Potencialnih skivališč je v Vipavski dolini še veliko, treba bo le najti čas in posejati pikice po zemljevidu.

Kaj bi v geocachingu spremenila najprej, če bi imela možnost spremeniti eno stvar?

Zelo rada bi videla nekakšen mehanizem, ki bi zaklade, katerih lastniki niso več aktivni, postavil na nekakšno »dražbo«, kjer bi jih aktivni geolovci lahko posvojili. Mogoče bi bilo dobro tudi pravilo o nekem osnovnem opisu v angleščini. Če moraš vsak namig in opis prevajati s spletnimi slovarji, to nekako uniči ritem.

Obenem bi rada videla malo več konsistence pri velikostih zakladkov. V opisu zaklada npr. vidiš velikost regular, in sklepaš, da bo skrivališče dokaj očitno, dejansko pa potem v naravi naletiš na filmsko škatlico zarinjeno v korenine drevesa. In obratno, psihično se pripraviš na obračanje vsakega kamna, saj je navedena velikost mikro, na končni lokaciji pa nekaj, kar bi lahko bilo velikost large.

Za konec pa še vprašanje – imata kakšno sporočilo za ostale geolovce?

Še naprej nas vabite v tiste prečudovite kraje, za katere ne ve nihče, in bodite pri postavljanju zakladov še naprej inovativni in kreativni. Če pa kje vidite kričeče oranžen nahrbtnik, naju pozdravite!