The Third Smurf
Vsak od nas ima svoje življenje. Vsak od nas, ki živimo na tej okrogli krogli sredi vesolja. In ga živi tako ali drugače. Za nekatere bi lahko rekli, da so njihovi dnevi zanimivi, zabavni, nekaj posebnega. Drugi so bolj umirjeni, kdo bi lahko rekel celo, dolgočasni. In podobno je tudi s sledljivčki. Ki jih lastnik pošlje na pot z upanjem, da doživijo kaj zanimivega, obiščejo kraje, kjer morebiti on še ni bil in ga tako nekako tudi s slikami, ki jih geolovci pripnejo, virtualno ponesejo na pustolovščino. Nekateri jim zadajo tudi točno določen cilj ali ga celo v dogovoru s še kakšnim geolovcem pošljejo na pravo tekmovanje. In to je zgodba o takšnem sledljivčku. Kjer je skoraj bolj kot potovanje zanimiva dogodivščina ob začetku njegovega “življenja”.
Leta 2012, ko sem bil že kar zagret geolovec, smo se z družino odločili, da znova obiščemo danske sipine. Razlog, ki je bil odločujoč pri izbiri, je bil v kraju Soltau na naši poti. Tam namreč stoji Heide park, zabavišče, ki je bilo za dekleti pravi magnet. Potovanje je bilo zanimivo, veliko bolj ležerno kot pred leti, ko smo Dansko obiskali prvič. Sam sem čas med našim bivanjem v Nemčiji in na Danskem izkoristil seveda tudi za iskanje škatlic, nekatere so bile res odlične. Lazenje v na pol zasute nemške bunkerje iz druge svetovne vojne, vrsta velikih amo boksov in zakladi, ki so zaradi svoje domiselnosti do sedaj dobili že tisoč in več favoritkov, so bili vsekakor takšni, ki si jih zapomniš.
Na naši poti sem pridno pobiral tudi sledljivčke, ki sem jih uspel najti. Nekateri so imeli ob sebi zapisan svoj cilj in skušal sem jim vsaj malo pripomoči k temu, da ga dosežejo. Drugi so odšli z menoj, da obiščejo na svoji poti od zaklada do zaklada tudi Slovenijo. Ker na naši poti nismo imeli veliko možnosti za povezavo v svetovni splet, sem se logiranja njihove najdbe lotil šele doma. In ob tem pri enem izmed njih presenečeno ugotovil, da dejansko še ni aktiviran. Nekaj raziskovanja in predvsem kratek zapis ob njem, sta mi razkrila, da gre za nagrado za prvo najdbo zaklada Der dritte Mann v bližini Hamburga. Toda očitno ga prvonajditelj iz zaklada ni vzel, to je storil nekdo drug in sledljivček je potoval okoli kot običajen predmet za menjavo, dokler ni prišel v moje roke.
Seveda je bila moja prva misel, da ga izročim tistemu, kateremu je bil v osnovi namenjen. Toda takoj se je pokazala težava. Prvi dan po objavi zaklada, je tega našla vrsta (osem) geolovcev, nihče izmed njih pa si v zapisu ni prilastil lovorike prve najdbe. Tako sem se obrnil kar na lastnika zaklada in ga poprosil za nasvet. Njegov odgovor je bil enostaven. Če si ga ti dobil … naredi z njim kar hočeš. Toda že dan kasneje me je kontaktiral in povedal, da ima on podoben geokovanec, le druge barve. In predlagal, da greva tekmovati. Tako je on svojega odložil v omenjeni zaklad, sam pa svojega, ki sem ga poimenoval The Third Smurf, potem ko je naredil nekaj kilometrov okoli z menoj, v moj zaklad Zmiraj krasna je narava.
No, da ne bom predolg. Njegov sledljivček je potoval do septembra 2013, ko je izginil v češkem bermudskem trikotniku. Lastnik je po izgubi njegov opis spremenil in napisal, da želi, da se vrne v njegov domicilni zaklad. Vendar se do sedaj, torej skoraj tri leta kasneje, še ni pojavil. In se žal verjetno nikoli ne bo. Moj smrkec je potoval nekaj časa naokoli, nato pa lanskega avgusta obtičal v zakladu v Nemčiji. Hm, je tudi ta izginil? Bi si skoraj mislil. Pa me je pred dnevi presenetil log geolovca lostthinga. Ta ga je namreč, očitno po dolgem času, našel v svojem nahrbtniku.
Ob najdbi je lostthing zabavno napisal: “Hallo Schmurf, sorry du hast dich so tief in meinem Rucksack verseckt, dass ich Gargamel erst jetzt am Wochenende auf deine Spur gekommen bin. Ich das ich dich dafür in naher Zukunft an dein Ziel bringen kann. Sorry für den Winterschlaf sagt lostthing – Pozdravljen smrkec, oprosti, toda skril si se tako globoko v mojem nahrbtniku, da je Gargamel šele ta konec tedna prišel na tvojo sled. Upam, da te v bližnji prihodnosti ponesem na tvoj cilj. Oprosti za zimski spanec pravi lostthing” In res se je potrudil in ga dostavil naravnost na njegov cilj, katerega je smrkec tako po skoraj treh letih dosegel 9. 5. 2016.