Z otroki po zaklad: Zlatni rt

Za letošnje prvomajske praznike smo se ponovno podali v hrvaško Istro, da bi nadaljevali, kjer smo ostali ob koncu poletnih šolskih počitnic. Kar nekaj zanimivih prigod in trenutkov smo doživeli v tistem tednu, a najbolj se nam je vtisnila v spomin odisejada k rovinjskemu plezališču. Dan prej smo se nenadejano ujeli z ekipo Emahana, ki so naše otroke povabili na plezanje. Seveda se nismo pustili dolgo prositi, ker drugače ne bi mogli do željene škatlice.

Nepopisno veselje na prenovljenem igrišču.

Domenjeni smo bili za zgodnje popoldansko uro, da pa ne bi preveč motili Geo Muce in Geo Žabice pri treningu, smo se odločili narediti ovinek do plezališča. Avto smo pustili na urejenem parkirišču in se odpravili na raziskovanje parka. Nismo prišli daleč, ko smo že srečali Jernejo na kolesu s podobnim motivom, a drugo smerjo. Med priložnostnim klepetom pa smo že izgubili večino ekipe, ki je odkrila otroško igrišče z zanimivimi objekti. Naš super plan je že na samem začetku mojstrsko padel v vodo. Otroci so si dali duška na novih igralih in le s težavo se nam je uspelo premakniti proti prvi škatlici.

Brez večjih napotkov so otroci že sami našli ostanke kapelice in zakladek, ki se tam skriva. Počasi smo jo mahnili proti morju in se srečali s prvo tablo. Tokrat smo se morali že malo bolj potruditi pri najdbi druge škatlice. Tu smo pa doživeli pravcati šok, saj so trume počitniških kolesarjev dirjale gor in dol po sprehajalni poti. Obenem pa ugotovimo, da so nas prijazni gostitelji že prehiteli z vpisom. Naslednja točka je bil ličen paviljon, kjer so se marljivi gostinci pripravljali na novo sezono. Spoznanje, da imajo v teh krajih radi najrazličnejše sporočilne table, pride kar samo. Tudi tu se nam tubica ni dolgo upirala in kmalu nadaljujemo pot proti plezališču.

Kaj pa je sedaj to? Odkrijemo štiri stebre ob morju in vsi se ustavljajo tam, da bi naredili vsaj en panoramski posnetek. Mi imamo čisto druge prebliske in s težavo dočakamo, da se par premakne naprej. Ime zaklada nakazuje, da bo treba nekam spodaj … Pod omenjenimi stebri odkrijemo čisto pravi rov z nešeto možnimi skrivališči. Od vsega tuhtanja in pretikanja špranj, nas je pošteno zagrabila lakota. Ker se vsi nismo mogli zbasati v ozek rov, se menjavamo z malico in iskanjem. Po pregledanem celem rovu, nam je le uspelo locirati skrivališče. Šele potem smo opazili tudi zbledelo označbo.

Ker nam je zadnji zaklad vzel veliko časa, smo se podvizali proti točki srečanja. Še prej pa je bilo treba poiskati novo tubico v kamnitem rudniku? Tokrat sta oviro predstavljala bunklja, ki sta se strateško nastavila ravno pred zaklad. Polovico ekipe je že utrudila ponavljajoča rutina in so raje odšli raziskovat kamnite skulpture. Fantovski del pa se je spretno lotil diverzije. Ker sta imela zaljubljenca oči le zase, jima ni bilo težko pred nosom izvajati geolovskih trikov. Tako je bila že peta najdba v žepu.

Tri ure pozneje nam je končno uspelo priti na dogovorjeno mesto. Prvič smo se znašli na tem plezališču, ki nas je v trenutku prevzelo. Sproščeno vzdušje, veliko mladih družin in odprti plezalci so naši avanturi pridodali piko na i. Kljub občutnim starostnim razlikam, so si naši najmlajši raje poiskali svojo zabavo ob vodi. Matej je potrpežljivo varoval mlade plezalce in tako smo vsem na očem osvojili Skalo. Med premorom pa sva jo s Torchicom mahnila še do Rumene skale. Najbolj naporna od vsega je bila pot, ker sva v naglici odšla kar bosa.

Po sedmih urah vztrajanja pod steno je bilo tudi Mateju dovolj in čas je bil za premik proti avtom. Ker so bili otroci še polni energije, smo se domenili za skupni lov novopostavljenih zakladov v okolici Rovinja. Uspelo nam je odkriti zaliv Lesso, ki pa so ga otroci izkoristili za zibanje in guganje na drevesu. Se pa z mesta zaklada odpira fenomenalen pogled na Rovinj. Sledil je le še obisk mogočnega macesna, kjer je bilo treba uporabiti pridobljene plezalske sposobnosti. Tu smo imeli kar nekaj sreče, saj je celotna okolica spremenjena v gradbišče in je zaklad trenutno nedostopen.

Sicer smo imeli za konec planiran obisk še enega zaklada, pa so celodnevne aktivnosti in lakota opravili svoje. Pred vhodom v bližnji kamping smo dokončno obupali in ga raje pustili za naslednjo dogodivščino.