Strupene rastline (nekaj botanične dermatologije za geolovce)

V Sloveniji je le 11 zakladov z atributom, ki opozarja na strupene rastline. In še za te zaklade ni čisto jasno, zakaj. Morda zaradi kopriv? To ne pomeni, da rastlin, ki lahko pri geolovu neopazno povzročijo večjo neprijetnost od kopriv, pri nas ni. Vendar jih je, razen nekaj izstopajočih, težko prepoznati vnaprej in nanje opozarjati z atributom. Strupene rastline so v nabor atributov, ki opozarjajo na nevarnosti pri geolovu, verjetno prišle zaradi zloglasnega ameriškega trojčka, na čelu katerega je tudi nam znani strupeni octovec (Toxicodendron radicans). Najbrž ne pod tem imenom, kot poison ivy oziroma strupeni bršljan pa ga poznamo skoraj vsi. Na srečo ga pri nas ni.

Poison ivy (Toxicodendron radicans): geolovci v Severni Ameriki se izogibajo plezalkam s trilistji.

Mnogi, ki smo pogosto na prostem, smo že kdaj imeli srbeč in kasneje (bolj ali manj) pekoč in mehurjast izpuščaj. Pojavil se je dan ali dva po hoji v kratkih hlačah skozi gosto rastlinje ali po poležavanju v travi in se je sprva zdel kot opraskanina. Doktor Google je hitro predlagal diagnozo. Če je šlo za fototoksični kontaktni dermatitis, smo prišli v stik s sokom oziroma izločkom rastline, v katerem so snovi, ki pri vseh ljudeh naredijo kožo zelo občutljivo za sončno svetlobo (oziroma ultravijolični del njenega spektra). Alergijski kontaktni dermatitis pa se pojavi le pri preobčutljivih (alergičnih) posameznikih, pri katerih pride po stiku s sokom oziroma izločkom rastline do imunske reakcije neodvisno od izpostavljenosti soncu (primer alergijskega kontaktnega dermatitisa je prav stik s poison ivy: približno 10-30 % ljudi ne bo imelo težav, a se je te rastline kljub temu pametno izogibati).

Fototoksična reakcija po stiku z vinsko rutico (foto: hvala, Wikipedija!)

Tudi to je mogoče pridelati na domačem vrtu (foto: hvala, dr. Vesna Tlaker!)

Pred dobrim letom so nas mediji strašili z rastlino, imenovano orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum). Ljubiteljem progresivne rock glasbe je znana že od prej, saj je o njej prepevala skupina Genesis na svojem klasičnem albumu Nursery Cryme (The Return of the Giant Hogweed) že pred 40 leti. Gre še za eno tujko, ki so jo prinesli v 19. stoletju iz srednje Azije kot okrasno rastlino, potem pa se je iz dolgočasnih grajskih vrtov odpravila raziskovat novo domovino. Res je nevarna. Stik z njenim sokom na soncu izpostavljeni koži povzroči hudo fototoksično reakcijo z zelo bolečim izpuščajem in trdovratnimi mehurji, ki se celijo zelo počasi in zapustijo (dolgo)trajne poškodbe kože. Če pride sok v oči, lahko povzroči tudi trajno slepoto.

Orjaški dežen v okolici Ljubljane (foto: hvala, Kompaski!)

Na srečo je orjaški dežen pri nas redek. Najbolj znano nahajališče je ob progi za ograjo ljubljanskega Botaničnega vrta, kamor je pobegnil že pred leti, posamezne skupine so opazili tudi drugod. Od navadnega dežena in drugih podobnih kobulnic ga je najlažje ločiti po tem, da gre za res orjaško rastlino. Geolovec, ki na sliki zgoraj beleži koordinate za iztrebljevalce, sicer ni košarkar, a ni zato orjaški dežen poleg njega videti nič manj orjaški. Če menite, da ste opazili orjaški dežen, se ga ne dotikajte! Izmerite koordinate in lokacijo sporočite Osrednji enoti Zavoda RS za varstvo narave. Ker ne skrivate zaklada, ni treba meriti s povprečenjem. Po možnosti priložite fotografijo cele rastline, stebla in listov.

Verjetneje je, da bomo med geolovom v naravi prišli v stik z drugimi rastlinami, ki lahko povzročijo fototoksično ali fotoalergijsko reakcijo. Trav ali plevelov ne bomo niti opazili. Med prepoznavnejšimi rastlinami je pastinak (Pastinaca sativa), ki ga najdemo ob poteh med njivami in na travnikih, vse pogosteje pa tudi na zelenjavnih vrtovih (kjer rastejo njegovi sorodniki korenje, peteršilj in zelena, ki imajo lahko enak učinek).

Cvetoč sestoj pastinaka (foto: hvala, Wikipedija!)

Atribut Strupene rastline bo vsekakor potreben pri zakladih, skritih v krošnji figovca (Ficus carica). Stik z belim sokom tega drevesa lahko povzroči zelo burno reakcijo. Rabutanje fig bi se torej utegnilo končati z nepričakovano kaznijo. Na Primorskem se je dobro izogibati vinski rutici (Ruta graveolens). Kdor bo nabral šopek njenega bratranca jesenčka (Dictamnus albus), se ga utegne spominjati tudi, ko bo šopek že nekaj časa v bioloških odpadkih. Fototoksične reakcije povzročajo sokovi nekaterih citrusov, posebej limete, zato previdno, če boste uspešno najdbo proslavljali s caipirinho, margarito ali slammerjem.

Jesenček na Šmarni gori (foto: hvala, Kompaski!)

Kako ukrepati? Če pridemo v stik s sokom rastline, za katero je znano, da povzroča tovrstne reakcije, je treba mesto stika čim prej sprati z veliko količino vode in milnice in ga za vsaj dva dni zaščititi pred soncem. Oči je treba sprati takoj. Če se kljub temu pojavijo spremembe na večji površini kože ali če smo si sok zanesli v oči, je treba obiskati zdravnika. Najpogosteje pa se stika s strupeno rastlino zavemo šele po pojavu kožnih sprememb. Z njimi ravnamo podobno kot z opeklino. Če je površina prizadete kože majhna, si lahko pomagamo sami: mehurje s sterilno iglo predremo, prvih nekaj dni so umestni hladni obkladki s fiziološko raztopino soli (3-5-krat dnevno), kakih 5-10 dni pa kortikosteroidno mazilo (če ga imamo, v naših lekarnah se ga dobi le na recept). Zdravila proti alergiji v prosti prodaji utegnejo zmanjšati srbež, vendar ne pospešijo celjenja. Če je površina večja, je umesten posvet z zdravnikom. V večini primerov se spremembe zacelijo brez okvar, na neprijetnost pa nas utegne še nekaj mesecev spominjati večja obarvanost kože na prizadetem mestu.