Zaklad meseca maja – 1. april/April Fools’ Day by Emahana
»Prvi april je dan, ko se spomnimo, kaj smo ostalih 364 dni v letu.« je rekel Mark Twain. In še kako prav je imel. Kar pomislimo, kako zavijajo z očmi bunkeljni, ko jim razlagamo, kaj je naš hobi. In kaj si šele mislijo o nas. Zato je ta zaklad ne le poklon prvemu aprilu in temu, kar predstavlja, vsem norcem tega sveta, temveč predvsem tudi poklon nam. Saj končno, če prav pomislimo, je odgovor na to, kaj je norost prav tako zapleten, kot je zapleteno vesolje samo. In odgovorov prav toliko, kot je živih bitij. Kajti vsak bo opredelitev naredil hitro in enostavno, ter jo seveda ukrojil čisto po svoje.
Prvi april je zaklad, ki je prav tak, kot mora biti. Nežno se ponorčuje iz nas, geolovcev, ko se seveda čudimo enkrat, dvakrat, trikrat. In nato smejemo samemu sebi, kako smo lahko zlahka nasedli takšni prvoaprilski šali. Seveda se nam ob tem lahko utemeljeno postavi tudi vprašanje, kateremu dnevu bodo gozdovi in močvirja okoli Gmajnic kmalu še posvečeni. Po obdelavi Petka 13. in sedaj 1. aprila, na vrsto pride … no, še kar nekaj jih je. In zanesljivo se bodo člani ekipe Emahana, kot vedno potrudili in nas vse skupaj presenetili.
In da ne razpredamo preveč. Naj kar tisti, ki so ga našli prvi, sami povedo, kaj jim je bilo pri zakladu še posebej všeč.
Krossnik: “Dan potegavščin in objava zaklada posvečena prav dnevu norcev! Prva misel, ki mi je šinila v glavo, je bila ali je zaklad res skrit ali gre le za prvoaprilsko potegavščino. Jah, ni kaj firbec je firbec in že sem bil na poti.
Kaj dosti doživetij s terena in v zvezi z iskanjem ne smem omeniti, tudi na željo lastnika, saj bi s tem pokvaril bistvo potegavščine med iskanjem. Naj povem le, da mi je bil všeč rek: “Pravijo mi cepec”, zakaj že? Edino kar lahko omenim je, da sem se pošteno namučil z iskanjem K sreči mi je že takoj na začetku na pomoč priskočil Žabar.Ljubljanski, tik pred najdbo pa je piko na i dodal še dr.gumpi, ki pa enkrat za spremembo ni posvinjal lakastih čeveljcev, saj je imel drugo elegantno obutev, za katero pa ni mogel, da je ne bi namazal z blatom
Tik pred odhodom smo se pozdravili še z Zakrijem, ki je prišel le par minut prepozno, da bi se lahko vpisal med prvimi
Favoritek za idejo in izvedbo!”
Dr.gumpi: “Ko sem prejel obvestilo o novem zakladu sem pogledal na uro in si rekel. Nou vej. Ob enajstih imam sestanek, ne bo se izšlo. Potem pa me je krossnik zrajcal, skočil sem v avto, zdrvel do obvoznice in po njej do sicer že od drugega keška dokaj znano mesto. Tam sem parkiral poleg avtomobila enakega pedigreja, a bistveno manj atraktivne barve in nato buljil v kompas, ki se ni hotel umiriti. Na koncu smo šli po sistemu “dal me čuješ” in sledenju krepkemu glasu krossnika. Da sem se prebijal potem naravnost, čez grmovje, trnje in grozno močvirsko džunglo ter na koncu, korak pred ciljem še veselo stopil v največje blato, je jasno. Odtis je morebiti še vedno dobro viden. Bo to gumpijeva luknja 2? Še dobro, da me je žabar potolažil, da sem samo sledil njemu Kešek pa … ne bom govoril. Oziroma bom. Z eno besedo ga bom opisal. Favorit. {FTF} HZZ!
P.S. Aja, na sestanek sem seveda krepko zamudil. Pogled na šefa … neprecenljivo
No, pa še ena, ki menda ni čisto prvoaprilska. Ko pa so že v listingu omenjeni cesarji in papeži, nekako spada zraven. Presvetli avstrijski cesar se je nekoč sprl z enim od dvorjanov. In to tako hudo, da je dal razglas, ki so ga takrat raznašali po cesarstvu še bobnarji, stali sredi vasi, bobnali in nato na ves glas vpili: “Franc Tapata je osel! Jožef drugi.” ”
Žabar.Ljubljanski: “Sredi dopoldneva kar naenkrat prileti e-pošta s sporočilom o novem zakladu – 1. april. Še enkrat se spomnim razmišljanja zjutraj na poti v službo, da bi bil to res primeren dan za postavitev novega zaklada. Seveda v kakšni povezavi s samim dnevom. Ampak ideja je prišla prepozno. Takoj naslednja misel – je objava mogoče prvoaprilska šala? V trenutku odženem to misel in že me je odneslo skozi vrata. Zaklad je bil namreč le 3,5 km oddaljen od službe. Parkiram na predvidenem parkirišču, nadaljujem po cesti in že vidim parkiran drug avto. Presenečenje. Kdo je bil še bližje kot jaz? In to sredi delovnega dne dopoldan. Izberem pot počez in podlaga me hitro spomni, da sem na barjanskih tleh. Kvalitetno zagazim v blato, poišče, bolj suho varianto in se prebijem do prvega pasu dreves. Tam že opazim sedečo postavo na drugi strani še enega travnika. Ko se prebijam čez trnje, vejevje in vse mogoče, slišim glas: “Sem pridi!” Ja, seveda, to tudi sam vem, ampak tukaj ne gre Nekako pridem čez, potem pa je bila pot bolj trdna. Na lokaciji pa že sedi Krossnik in se dogovarja z dr.Gumpijem, da je tudi on na poti. Sledi geočvek, čakanje na dr.Gumpija in še nekaj. A kaj? Pridi tja in boš izvedel . Ko smo bili zbrani vsi skupaj, smo se še vpisali in se kar hitro razši. Je bilo treba še kaj narediti . {FTF}
Ni kaj, dobra ideja, ki mi je odščipnila en FP.”