Kako smo geolovci osvojili Kolovrat

Posočje, biser slovenske lepote, me prevzame ob vsakem obisku, vendar le redko zaidem v te konce, pa čeprav je iz Ljubljane le kakšno uro in pol vožnje. Tokratni razlog za obisk Goriške in Posočja je bilo geolovsko srečanje na Kolovratu, kamor nas je, v nedeljo, 24.05.2015,  povabila ekipa NoBorderT (v mednarodno mešani, italijansko-slovenski sestavi ekip SpanaTeam, BorKo6x in ŽKT), kjer smo se udeležili geolovskega pohoda po Kolovratu.

Dogodek je sovpadal s praznovanjem 100. obletnice, odkar je takratna Kraljevina Italija napovedala vojno Avstro-Ogrski monarhiji, s čimer so bili postavljeni temelji za odprtje Soške fronte. Ker je Kolovrat v času Soške fronte nosil pomembno funkcijo (več o tem je bilo napisano v napovedniku),  ob enem pa je ob njegovem vznožju padla tudi uradno prva italjianska žrtev v 1. svetovni vojni, je pred planinskim domom Solarje potekala slovesnost. In prav tam je bilo tudi zbirno mesto današnjega geolovskega pohoda – kdor nas je v vsej tej množici želel najti, je potreboval poiskati le glave, brez pokrival s peresom.

Na pot smo se podali z rahlo zamudo in organizatorji so nam že takoj dali vedeti, da nam med pohodom ne bo dolgčas, saj so prav za namen današnjega dogodka pripravili nekaj novih zakladov, z domiselnimi nalogami, primernimi tudi za najmlajše. Že takoj na začetku smo se ustavili ob obeležju, s posvetilom prvi italijanski žrtvi, Riccardu di Giustu, kjer nas je čakala prva naloga.

V nadaljevanju nas je čakal konkreten vzpon na Podklabuk (Na gradu), ki je bil ob enem tudi edini resen vzpon za danes. Z vrha so se nam ponudili zelo lepi razgledi po Posočju in proti Benečiji, zaradi česar smo bili ob sapo še tisti, ki smo do vrha prišli brez posebnih težav.

Komaj smo dobro zadihali, že smo se podali na raziskovanje notranjosti kaverne, ki se nahaja v neposredni bližini Muzeja na prostem, na Kolovratu. Temu je sledilo raziskovanje strelskih jarkov in bunkerjev v okviru muzeja, kjer smo s podano nalogo dodobra spoznali vsak kotiček tretje italijanske obrambne linije na Kolovratu. Pri tem nam je izdatno pomagal sam Erwin Rommel.

Pot smo nadaljevali po grebenu Kolovrata, kjer smo preko vzhodnega in zahodnega dela Trinškega vrha, prišli do bivaka Giuseppe Zanuso, ki nosi ime po istoimenskem italijanskem alpinistu, ki je na tem mestu, leta 1929, izgubil življenje v snežnem metežu.

Tu smo naredili daljši postanek, kjer so nas organizatorji presenetili in razvajali s pogostitvijo. Tako smo lahko uživali v suhomesnatih specialitetah in različnih domačih pijačah, prinešenih iz obeh držav in potešen je bil prav vsak okus, tako da dobre volje ni zmanjkalo. Med počitkom je na vrsto prišlo tudi vpisovanje v nenavaden vpisni dnevnik, za katerega je bil material nabran na najlepših predelih reke Soče.

Ko smo končno prišli malo k sebi in pričeli s pripravami za pot, nazaj proti planinskemu domu Solarje, smo dobili v roke naslednjo nalogo, povezano prav z bivakom Giuseppe Zanuso. No, tukaj so otroci prekosili celotno inteligenco odraslih, saj so škatlo našli prej preden smo ostali dobili naloge za izračun koordinat. Kljub temu smo se družno zaganali v reševanje osmerosmerke in ugotovili, da so otroci našli pravo škatlo.

Od bivaka smo se nazaj do izhodišča vračali po cesti na italijanski strani Kolovrata. Naslednja naloga nas je vodila po spominski poti, ob kateri so, kot nekakšen križev pot, postavljene kamnite table z odlomki iz leposlovnih del, ki so ponazarjale trpljenje vojakov na fronti. Preden smo zares zaključili s pohodom, nas je čakalo še raziskovanje notranjosti bunkerja, kjer smo se istočasno poslovili še od našega vpisnega dnevnika, ki bo odslej čuval tamkajšnji zaklad. Po tem sklepnem dejanju ni bilo več daleč do današnjega cilja, pri planinskem domu Solarje, od koder smo se domov odpravili vsak po svoje.

Naj na koncu še enkrat čestitam organizatorjem, ekipam SpanaTeam, BorKo6x in ŽKT za nepozaben dogodek; posebne čestitke gredo prav slednjima, saj sta bila na svojem prvem dogodku, istočasno pa sta se še odlično izkazala v vlogi organizatorja. Seveda gre tu omeniti tudi to, da so naročili odlično vreme.

Foto: Gregor Podkrižnik