Zaklad meseca – Ajdovski zid by Emahana

Lansko pomlad, ko so bili ukrepi v zvezi s korono precej strogi, me je poklicala sestra in rekla, da bi bilo dobro, da bi se otroci po dolgem času malo videli. Po možnosti zunaj, saj so bili zaradi zaprtih šol in prepovedi treningov bolj ali manj ves čas v stanovanju. In da če poznam kakšen prijeten sprehodek, da bi bili malo na svežem zraku, pa da je znotraj regije (ker smo bili takrat pač omejeni na regije), pa da bi bilo mogoče kaj povezano z zgodovino (ker je nečak navdušen nad zgodovino), pa da sprehod ne bi bil predolg (da bi šla mogoče še dedi in babi z nami), pa da ni pretemno (ker se nečakinja boji teme), pa da je primerno za psa, pa da bi bilo zanimivo, pa da tam še nismo bili, pa da ni milijon zakladkov ob poti …

Malo sem, z upoštevanjem vseh teh omejitev, gledal po geozemljevidu, potem pa od geoprijateljev dobil nasvet za Ajdovski zid. Včasih notranja meja imperija, danes meja regije. Zaklad je postavila ekipa Emahana, tako da so bila moja pričakovanja visoka. V redu, ravno še znotraj regije, tako da je bil predlog sprejet in smo se odpravili. Dva avtomobila, osem ljudi, tri generacije in še pes.

Parkirali smo na priporočenem parkirišču pri spomeniku. Ker je tam že bil en avto in smo mi dodali še dva, sem bil kar malo skeptičen, kako bomo prišli ven, če se pripelje še kdo. Pa je bila skrb odveč.

Otrokom sem dal list z nalogami in hitro so se zapodili v gozd. Pot je lepo označena, tako da  ni bilo nobenih skrbi, da bi kje zašli. Naloge so ravno prav oddaljene ena od druge in ravno prav lahke, da otroci niso potrebovali pomoči.

Na izhodišču

Obzidje, rimski vojaki, obrambni stolp, meč v skali, daljnogled s pogledom v preteklost… nečak navdušen nad zgodovino – zadovoljen.

Lepa gozdna pot, nič nevarnega … nečakinja – zadovoljna (v jamo kljub vsemu ni vstopila).

Pot ni bila naporna, nekaj malega vzponov in spustov, ne predolgo … babica – zadovoljna.

Lepe lokacije za fotografiranje, zanimiv teren, leseni kipi … dedi – zadovoljen.

Primerno za psa, da veselo dirka po gozdu … sestra – zadovoljna.

Videli smo tudi veverico in srno …  mlajša hčerka – zadovoljna.

Veliko možnosti za skrivanje in strašenje drugih … starejša hčerka – zadovoljna.

Lepo urejena pot, informativne table, zgodovina, geografija, uspel družinski izlet … jaz – zadovoljen.

Podmnožica zadovoljnih

Aja, še malo o samem zakladu. Najprej bi rad pohvalil dejstvo, da se je postavljalec odločil za en odlično pripravljen zaklad in za veliko končno škatlo. Otroci so takšnih zakladov zelo veseli. Dosti bolj, kot če bi na isti poti našli deset petlingov obešenih na veje in zatlačenih pod korenine.

Naloge so primerno lahke, da ni nobenih dvomov v točnost rešitve. Ko se pot v eno smer konča, imate vse potrebne  podatke za najdbo. Končna lokacija je odlično izbrana, da vam tudi pot nazaj ne mine kar tako. Mi smo imeli sicer na koncu malo težav s tem, da so nas koordinate metale kar precej sem in tja, ampak na koncu smo vrhunsko pripravljeno škatlo le našli. Še prej nas je sicer čakal spopad s celo vojsko komarjev na končni lokaciji, a ker tudi nas ni bilo prav malo, smo zmagali.

Glede na posadko, ki je bila z mano, obisk zakladka Ajdovski zid lahko priporočim prav vsem.