Zaklad meseca – Gospodar Zemlje – GEOzmaj (BONUS) by Pustolovci

Zmaji so vedno burili človeško domišljijo. O njih krožijo številne zgodbe, ki pa so divje različne. V nekaterih so zlobni in pohlepni, v drugih modri in presunljivo lepi, v vseh pa skrivnostni in veličastni. Večinoma so podobni kačam z nogami, na zahodu imajo tudi krila in  bruhajo ogenj. Bili naj bi tudi obsedeni zbiratelji, ki srdito branijo svoj zaklad.

V naših krajih jih že dolgo nismo videli, pred dobrim letom pa so Pustolovci objavili, da lahko v Beli Krajini na Mirni gori najdemo njihov brlog z dragocenostmi – tokratni zaklad meseca Gospodar Zemlje – GEOzmaj (BONUS). Pot do njega so označili s škatlicami, v katera so priložili dejstva o teh navdušujočih bitjih. Dodali so, da belokranjski zmaji sodijo med tiste, ki radi zastavljajo uganke popotnikom, ki naletijo nanje. Vsaj osnovno znanje o znamenitostih Bele Krajine je nujno, če si jih želiš srečati. Za vsak primer so še priložili urok za krotenje zmajev. Le-ti so konec koncev muhasta bitja, in če jih presenetiš, se ti lahko slabo piše.

Ker sva že od nekdaj ljubitelja zmajev, sva se odločila, da se podava proti njihovem skrivališču takoj, ko sva slišala za veliko odkritje. Po odprtju karantene je kočno napočil veliki trenutek. Oborožena z urokom, knjižico o Beli Krajini, svetovnim spletom in GPS-om sva se odpeljala proti Semiču, od tam pa do vznožja Mirne Gore pri nekdaj kočevarski vasi Planina. Slednjo podrobno predstavi zaklad »IKV – Planina» tam v bližini. Vas je obnovljena, vključno s cerkvico in kočevarskim pokopališčem. V središču je nekaj informacijskih tabel, ki predstavljajo njeno zgodovino, vključno z rekonvalescentno partizansko bolnišnico. Iz vasi vodi več lepo označenih tematskih poti.

Zmaji na Mirni gori

Midva sva se napotila po položni poti na vrh Mirne Gore. Steza je lepo urejena in opremljena z navodili in info tablami, gozd pa je prav pravljičen, kot pritiče kraju, kjer se skrivajo zmaji. Med hojo sva poiskala 6 škatlic z navodili. Vse so vzorno pripravljene in skrite, vendar jih ni težko najti. So pa nekatere opremljene s presenečenji, ki so naju navdušila. Vsaka vsebuje tudi nova dejstva o zmajih in vprašanje o Beli Krajini. Tik pod planinskim domom sva naletela tudi na velik z napisi opremljen skalnjak z zelišči. Kljub ne prehudemu vzponu in ravno pravšnjim temperaturam sva se razveselila, ko sva videla, da je dom ponovno odprt.  Sedla sva za mizo z opojnim razgledom, si privoščila čaj in palačinke, vmes pa izračunala končno točko.

Na poti naju je kar razganjalo od pričakovanja, a sva kljub temu ponovila urok za krotenje. Deloval je, saj sva hitro in v miru našla brlog skupaj s pravimi dragocenostimi. Ker sva si drznila eno od njih nadomestiti s svojo, sva se za trenutek tudi midva spremenila v (ljubljanskega) zmaja. Na srečo je čarovnija hitro popustila  in sva se lahko vrnila med ljudi. Ko sva že mislila, da sva na varnem, naju je zapeljala s poti tja nekam proti »Kurbini Dragi«, kjer sva za kake pol ure zašla. Ja, z zmaji se ne gre igrati!