Zaklad meseca julija – Rudnik mangana/Manganese Mine by Marko0037
Zaklad meseca julija je multi cache Rudnik mangana/Manganese Mine, za katerega je kljub hudi konkurenci glasovalo devet geolovcev. In zakaj je ta zaklad tako poseben? Kaj ga loči od drugih in zakaj ga je vredno obiskati?
Lastnik nas vabi, da obiščemo 200 let star rudnik manganove rude. Toda še preden boste prišli do vhoda, se boste srečali z zanimivo vodno drčo med dvema jezovoma in izviri potoka Javornik. Ob zgornjem jezu pri izvirih potoka Javornik je na informativni tabli treba poiskati manjkajoče koordinate manganovega rudnika. Ob tem nas lastnik še opozori, da si ne pozabimo pogledati primerkov rude pred informativno tablo.
In kaj naj dodamo k temu? Če je lastnik firbčen, se iz tega izcimi marsikaj. Tako mu ni zadosti, da škatlico odvrže za prvim vogalom, temveč išče in brska, raziskuje in ugotavlja, dokler ne najde mesta, ki ga je res vredno pokazati še komu. Ne dvomim, da je bilo tudi v primeru rudnika tako. Pot do njega je komaj kaj označena (kar je glede na pred njim postavljeno pojasnilo tablo vsaj čudno, da ne rečem malomarno) zato je bilo iskanje nedvomno kar dolgotrajno, mogoče celo pustolovsko. Se ga pa splača najti. Kajti to so kraji domače dediščine, kjer so naši dedi ali pradedi rili pod zemljo in ji skušali v začetkih industrijskega razvoja iztrgati nekaj koristne rude.
Zanimiv dostop, ne prelahek, pa tudi pretirano naporen ne. Lokacija, kjer se budijo zgodbe iz preteklosti, kjer lahko oživijo tudi pravljice. Torej več kot vredno obiska. Toda, če boste hoteli rudnika najti, bo treba iti po vrsti, tako kot si je lastnik zamislil. In kot pravi dr.gumpi: “Namignem naj zgolj toliko, da bo s parkirišča najbolje korak zastaviti čez mostiček. Je pot lepša in še bolj prav pripelje. Višje ne bi smelo biti težav, ob upoštevanju navigacije, nekaj smisla za orientacijo in ob sledenju rumenim markacijam. Tudi pot ni težka, le zadnjih deset metrov je izpostavljenih in je treba biti previden. Rudniška rova sta kratka, oba se končata po kakšnih dvajsetih metrih, naprej ju je zasul čas.
V rudnikih je tudi kar nekaj jamskega življa, poleg vešč, so na stenah tudi kobilice in pajki. Slednjih vas res ne sme biti strah, če hočete zaklad prijeti v svoje roke. Možnih skrivališč ni na pretek, kar tako, brez truda, ga pa tudi ni možno najti. Je, če nisi zadosti skrben, treba pogledati dvakrat.”