Zaklad meseca – Vodna postaja / Water tank by susterji

Nekateri zakladi so zabavni. Nekateri so izziv. V nekaj redkih primerih pa je v enem zakladu združenih več dejavnikov, ki navdušijo. To so tisti (dobesedno) skriti biseri, ki vas – na primer – zvabijo v opuščeno železniško vodno postajo v bližini Postojne in zašepetajo: »No, junak, pokaži, iz kakšnega testa si! Srečno!« Zakladi, zaradi katerih ob vpisu v dnevnik v olajšanju in navdušenju vzdihnete »to so zakladi, zaradi katerih se grem to igro«.

Vodna postaja / Water Tank je primer takega doživetja. Zabaven in domiseln zaklad, kjer je v zraku ves čas nekaj posebnega, si povsem zasluži naziv zaklad meseca.

Vstop na področje nekdanje vodne postaje za oskrbo parnih lokomotiv vam takoj vzbudi občutek, da ste se znašli na prizorišču snemanja postapokaliptičnega filma. Pravi pozabljeni kraj: nekoliko strašljiv, nekoliko skrivnosten, kot pozabljeno poglavje civilizacije, ki čaka na dovolj pogumnega (ali norega?) raziskovalca. Stojite na vhodu v ogromno prazno dvorano z GPS napravo ali telefonom v roki in pomislite: »Ta velika praznina me bo pogoltnila takoj, ko stopim vanjo. Morda pa so to celo vrata v neko drugo dimenzijo časa in prostora …«.

Prišel sem povsem nepripravljen. Od drugih geolovcev nisem dobil nobenih namigov, pa tudi spraševal nisem zanje. V geolovu običajno uživam sam, a na tej pozabljeni in zapuščeni lokaciji bi mi prav prišla kakšna družba.

Sprva nisem imel nobene ideje. Kje naj sploh začnem? Kaj iščem? Kaj za božjo voljo naj bi sploh počel tukaj?

Nekaj časa sem taval kot detektiv, ki je zašel na napačen kraj zločina. Gor po stopnicah, dol po stopnicah, okoli (nekdanjega) bazena za vodo – in nato vse skupaj še enkrat, če sem morda vendarle kaj spregledal. Pokukal sem v vse luknje levo in desno, zgoraj in spodaj. No, razen v luknjo, v katero naj glede na opozorilo v opisu ne bi vstopali – tudi najdrznejši geolovci vedo, da terena z oceno »zelo nevarno« ne gre preizkušati, če ni res nujno. Nenadoma pa se je megla razblinila. Pogledal sem v pravo smer, zagledal pravo mesto in vse je bilo jasno.

To je najlepše pri tem zakladu: tisti »aha« trenutek, ko se zmedenost počasi umakne jasni misli. Ko zaklad razkrije svojo logiko kot čarodej, ki končno pojasni, v čem je ukana. Ko končno držite dnevnik v rokah, se zaveste, kako dovršena je celotna zasnova. Rokodelska spretnost lastnika je občudovanja vredna. Celo dodatna hoja – gor in dol, naprej in nazaj kot kak zmeden nemški turist 😉 – se zdi kot del zgodbe in ne kot ovinek.

Ta zaklad si zasluži 100 % favoritov (trenutno je pri 82 %). Resno, kdor temu zakladu ni dal favorita, pa bi lahko, popolnoma napačno razume celoten koncept favoritov. Jaz bi jih v bazen, če bi bilo mogoče, stresel celo vedro.

To seveda ni nobeno presenečenje. Vzdevek lastnika, susterji, je že dolgo sinonim za kakovostne zaklade v Sloveniji. Ko vidite ta vzdevek na mestu lastnika v opisu novobjavljenega zaklada, se ne sprašujete, ali je zaklad vreden obiska, ampak kako hitro se lahko odpravite na pot. Če bi imeli slovensko geolovsko Dvorano slavnih, bi imeli susterji v njej kar svoje krilo. Če bi bile v geolovu tudi Michelinove zvezdice, bi susterji potrebovali večji zid za razstavljena priznanja. Ampak dovolj presežnikov in hvale – saj razumete, kaj želim povedati.

Za konec: Vodna postaja ni samo najboljši zaklad tega meseca. Je opomnik, kakšno je lahko geolovsko doživetje, ko se združijo ustvarjalnost, rokodelska spretnost, primerno vzdušje in še kanček žlehtnobe. Nekoliko strašljivo, zelo domiselno in povsem nepozabno.

Postojna niti slučajno ni kraj s samo eno geolovsko uspešnico. Mesto in okolica sta odlično geolovsko igrišče. Te kraje morate obiskati zaradi kreativnih zakladov, slikovitih lokacij in pustolovščin, ki prežijo na vas. Pridite zaradi Vodne postaje in ostanite zaradi številnih drugih zakladov, ki bodo vaš izlet spremenili v polno zakladolovsko doživetje!