Zbor članov SGK in geolovsko druženje na Vranskem

Slovenski Geocaching klub mora tako kot vsako društvo enkrat letno na zboru članov potegniti črto pod dosežki in poslovanjem v preteklem letu. Južno od GC27W9V radi rečejo, da ni težko, če se se mora. Glede na vse, kar nam je uspelo v prejšnjem letu, res ni bilo težko, obenem pa je bila obveznost tudi priročen izgovor za organizacijo družabnega geolovskega dogodka. Ki smo ga seveda izkoristili.

Ampak pojdimo lepo po vrsti. Dobra izkušnja iz lanskega leta nas je tudi letos pripeljala v gostišče Grof na Vransko. Na lokacijo, ki je dostopnejša štajerskim geolovcem, obenem pa ponuja primeren prostor za formalen dogodek in neformalno druženje. Ob 17. uri se nas je nabralo že kar veliko, a ne dovolj. Statutarne pol ure do začetka zbora članov smo zato izkoristili za klepet, zadnja usklajevanja glede organizacije ter prevzem članskih izkaznic in trakov s klubskim logotipom (če kdo tega ni dobil, naj se čim prej oglasi). Ob pol šestih zadržkov ni bilo več, na (preveč) konzervativno pripravljenem seznamu prisotnosti je bilo praznih samo še nekaj okenc. Pa tudi sedežev je že zmanjkovalo, a jih je bilo še ravno dovolj.

(Skoraj) vse oči so uprte v predsednika.

Zbor članov kluba je potekal po zastavljenem načrtu. Potrditev dnevnega reda in delovnega predsedstva, ugotavljanje sklepčnosti, poročila organov kluba o delu v letu 2016, potrditev nekaj pravilnikov, veliki načrti za leto 2017, … Morda se je komu zdelo preveč formalno (morda komu tudi premalo) in je komaj čakal tekoče zadeve, a pri skoraj 100 članih so mimo časi, ko se je bilo mogoče vse dogovoriti za enim malo večjim omizjem. Več članov, več interesov, več usklajevanja. A končni cilji, kakovostni in dobro obiskani zakladi ter živahna geolovska skupnost, so pri vseh enaki. Pravzaprav ni bilo kake dolge razprave. En pravni pomislek smo upoštevali in ga spremenili v sklep, idejo, da bi znanega ljubljanskega geolovca vključili v delo častnega razsodišča kot klubskega rablja, pa smo pustili za kdaj drugič (pomisleki so bili predvsem glede cen storitev). 😉 V nekaj več kot uri – in precej prej, kot smo pričakovali – smo z zborom članov zaključili. Zadržkov za klepet ni bilo več.

Bolj kot se je bližal čas družabnega srečanja, več je bilo udeležencev. Postajalo je vse bolj tesno. Resnici na ljubo smo pričakovali večji prostor, ki smo ga imeli lansko leto, a ga je zasedla zelo razposajena druščina, ki je poskrbela tudi za glasbeno ozadje našega dogodka (žal na izbor glasbe nismo mogli vplivati). Razpoloženja pa to ni zmotilo. Pogovori so živahno kot nefiltrirano pivo (ali nekateri drugi manj agresivni napitki) tekli na vseh koncih omizja in po vseh kotih. Najbrž se bo marsikateri predmet pogovora v bližnji ali malo bolj oddaljeni prihodnosti materializiral v kakem štoru ali pod koreninami ali kot kak posebno privlačen geolovski dogodek (nič strahu, nič ne bomo povedali). Posebej razveseljivo je bilo tudi lepo število (mnogim) manj znanih obrazov.

Še enkrat se je pokazalo, da je za geoklepet pod streho in na toplem (da pijače in jedače ne omenjamo) vedno dovolj interesa. Taki dogodki preprosto morajo biti. V dnevniku je svoj podpis pustilo 37 ekip. Hvala vsem, ki ste se udeležili druženja na Vranskem! Verjamemo, da smo vsi odšli bogatejši za kak namig za izlet ali reševanje na videz nerešljive uganke, za kako dobro geolovsko zgodbo ali celo za kakega novega geolovskega znanca ali znanko. Hvala tudi vsem, ki ste klubu pustili kak prostovoljni denarni prispevek! Pri vseh načrtih, ki jih imamo v letu 2017, nam bodo prišli zelo prav.

Geolovec 5r pa naj nič ne skrbi, želja se mu bo uresničila. Če ne prej, prihodnje leto. Ob podobnem času na istem kraju?