Zaklad meseca – Colonia Iulia Æmona: Obzidje / Fortifications by sonček
Preden je bila Emona trgovsko podjetje, je bila rimska naselbina z imenom Colonia Ivlia Æmona. Nahajala se je na področju današnjega središča Ljubljane. Območje je bilo naseljeno že v predrimskem času, Emona pa je bila najbrž ustanovljena v prvi polovici prvega stoletja pred našim štetjem. Zdržala je kakih petsto let, potem pa so jo leta 452 dokončno porušili Huni na pohodu proti današnji Italiji. A najbrž ne bi preživela niti pol toliko, če ne bi imela obzidja. Prav tistega, okoli katerega nas popelje tokratni zaklad meseca Colonia Iulia Æmona: Obzidje / Fortifications, ki ga je že leta 2010 postavila ena slovenskih pionirskih geolovskih ekip sonček.
Maketa Emone, izdelana v začetku 20. stoletja
Tloris Emone na posnetku današnje Ljubljane
Zaklad je klasičen večstopenjski zaklad, kakršnih danes skoraj ne delajo več. Če pogledate zemljevid 14 stopenj na zemljevidu v opisu zaklada in ga primerjate z zgornjo sliko, boste videli, da bo treba obhoditi skoraj celotno obzidje nekdanje naselbine. Vsi poznamo Rimski zid na Mirju, ki ga je arhitekt Plečnik postavil točno na ostanek obzidja (rimski zid in Plečnikovo nadgradnjo ločuje črta iz prodnikov), ostanke obzidja pa je mogoče videti še marsikje.
Kot je v uvodu opozoril lastnik zaklada, gre za zahteven zaklad. Treba je obiskati točko po točko in zbirati podatke, ki jih je včasih lažje, včasih pa težje najti, in izračunati koodinate vmesne škatlice. V njej so vprašanja za naslednje stopnje, odgovori nanje pa ponudijo podatke za izračun končnih koordinat. Moje iskanje ja trajalo nekaj mesecev. Morda tudi zato, ker sem bil takrat v začetku leta 2012 še v prvem letu svoje geolovske kariere. Stopnje sem obiskoval ob priliki, eno po eno, običajno ob sredah pred tradicionalnim geokosilom, in beležil podatke. Nekatere so mi vzele več časa, kot sem pričakoval. Na koncu pa vendarle uspešen zaključek. S končnimi koordinatami v GPS napravi in GPS napravo v roki sem se konec maja 2012 le znašel na lokaciji, ki mi dotlej ni bila znana, in dokaj hitro našel (takrat XL) mikro vsebnik. Spomnim se, da sem bil takrat na dosežek kar ponosen. Zaklad si zasluži svojo težavnost. Množica udeležencev ljubljanskega mega dogodka, med katerimi so končne koordinate krožile z ustnim izročilom, mu je oklestila delež favoritov. Vendar je še vedno lepa geolovska trofeja, če se ga lotite tako, kot si je zamislil lastnik.
