Danijelove dogodivščine (35. del)

S kikkerjem222, Ljubljanskim piratom in Zabarjem.ljubljanskim smo pri meni igrali tarok, ko je prišlo obvestilo o novih zakladih. Ko sem slišal, da so novo objavljene škatlice pri Rijeki na Hrvaškem, sem si rekel: »Ma ne, bomo igrali dalje. To je predaleč.« Eeee, pa, zmotil sem se. Takoj je padla beseda, da če gremo, gremo takoj. Ufff, pa tile so resni, sem pomislil. Takoj mi je bilo vse jasno: dolga pot, geolov po temi, vračanje ponoči… Ah, ni kaj, FTF je FTF – pa smo šli.

Tarok ali FTF, to je sedaj dilema …

Jaz imam odlično sposobnost, da v vseh vozilih lahko spim in med spanjem poskrbim, da nihče okrog mene ne more zaspati. Tako smo prišli do zaklada Podmornica trokatnica, se spustili v bunker s pomočjo žabarjeve lojtre, ga preiskali in seveda smo hitro ugotovili, kam je treba iti. Na srečo je bilo na koncu treba plezati, na voljo je bil dober plezalski “pripomoček”, in ta plezalski del je opravil največji in najtežji med nami – seveda jaz. Malce je trajalo, da sem našel zaklad, sploh zaradi strahu pred razbitim steklom, ampak mi je kljub temu uspelo. No, saj skrivališč ni bilo ravno veliko. Potem se je pa pojavil problem: spodaj sem pozabil svinčnik. Da se fantje niso vzpenjali, sem jim spustil eno vejo, privezano z vrvjo, ki jo uporabljam namesto pasu, preostali del ekipe pa mi je svinčnik privezal na vrv. Tako sem vse uspešno vpisal, edino na datum sem pa v naglici pozabil. Zaklad sem vrnil na njegovo mesto, pospravil svinčnik, se spustil dol, in ko smo  se vrnili v avto in odpeljali, sem se spomnil: Jooooj, vrv, ki jo uporabljam namesto pasu. Pozabil sem jo v kupoli. No, vračali se nismo, hlače so pa tudi ostale na riti, tako da je bilo v redu.

FTF vpis

Naslednji zaklad smo pobrali spotoma, potem smo šli pa na naslednji FTF, in sicer Neobičan Rupnik bunker/ Odd Rupnik bunker. Ustavili smo se v bližini, in jaz sem šel hitro raziskovati bunker na nasprotni strani ceste (prisežem, iskal sem prehod pod cesto). Namreč GPS je kazal precej globoko pod cesto navzdol. Saj Ljubljanski pirat mi je govoril, da iščem narobe, ampak ga jaz »kao« nisem več slišal, ker sem že skočil v bunker in ga raziskoval. Pa me je pustil, da naj »raziskujem v zmoti«. Kikker222 in Zabar.ljubljanski sta šla iskat prehod malce višje po cesti, Ljubljanski pirat pa nižje, ampak na varni razdalji, ker on in višina nekako nista najbolj prijatelja. Ko sem se jaz skobacal ven iz bunkerja, sta kikker222 in Zabar.ljubljanski že locirala pravi objekt in kikker222 nas je tudi vpisal, midva s Piratom sva ju pa z vrha gledala.

Idealno mesto za poziranje

Pa smo se zapeljali še do naslednjega zaklada, in sicer Rupnik bunker. Ko smo prišli do bližine in izstopili iz avta, smo ugotovili, da piha kot zmešano. Hja, nema veze, mi smo začeli iskati, in kmalu mi je Ljubljanski pirat zaklical: »Ej, Danijel, tukaj je nekaj zate.« Ko sem prišel do njega, sem imel kaj videt: bila je mrtva žival, zamotana v jakno. Seveda sem bil firbčen in ko sem malce odmotal jakno, sem videl razbito glavo, predvidevam, da je bila mačka. Ni kaj, definitivno prizor zame.

Hja, nekje je pač nizko!

Kakorkoli. Vrnili smo se k iskanju. Iskali, mozgali, potem pa preverili spoiler in smo hitro ugotovili, kje nas čaka zaklad. Seveda, spet je plezalski del opravil največji in najtežji, in prav je bilo tako, kajti ko sem prišel do skrivališča, je tako pihalo, da je mene premikalo levo-desno. Škatlica mi je bila že znana, tako da sem vzel iz skrivališča petling, ga vrgel Piratu, da so se ostali vpisali. Ko so mi ga vrgli nazaj, sem ga vrnil na njegovo mesto, splezal navzdol in že smo bili na toplem v avtu in na poti proti Sloveniji.

Ne le če kdo kritizira mojo hrano, tudi, če me zbudi …

Zakladi so bili luštni. Ravno prav avanturistični in ne pretežki. Seveda sem na poti nazaj spet spal skoraj ves čas, celo mejo smo prečkali, brez da bi se zbudil. Ah, včasih je fajn, da nisi šofer in lahko spiš vsepovsod.