Danijelove dogodivščine (prvi del)
Moram priznat, da sem pri tem zakladu povzročil manjši mednarodni incident. Stvar je bila v tem, da sem za zaklad v bližini Slovensko Hrvaške meje vedel, da je na pravi lokaciji, ampak mi zemljevid do njega ni kazal nobene ceste. Kazalo je, da je končna lokacija nekje na travniku. Na današnji lov sem se odpravil s svojim psom Brinom, ki pa je tokrat ostal kar v avtu. Ker sem vedel, da se bom igral na meji, sem zavil do slovenskega policista, povedal, kdo sem in kaj grem iskat. Rekel mi je, naj imam dokument pri sebi, pa bo vse v redu. No, pa sem šel. Startal sem na slovenski strani pred mejo in seveda hodil po stezicah, dokler je šlo, potem pa preskočil jarek, se prebijal skozi grmovje, prišel do zaprtih vrat neke žičnate ograje, šel okrog in končno prišel do lokacije zaklada z ugotovitvijo, da do njega vodi cesta. Če bi zemljevid na GPS-u še malce približal, bi to videl, tako mi je pa mejna črta prekrila cesto. Dobro, se zgodi: to je avantura, to je dobro zame. Logbook je res bil moker, da sem lahko ožel vodo iz njega. Na srečo sem imel štempelj in ni bilo problemov pri vpisu. No, po menjavi se slikam, potem pa odpravim kar po cesti nazaj. Seveda pridem ven med obema carinama. Zakorakam nič hudega sluteč proti slovenski carini, pristopim do policista in povem kje sem bil in da sem se prijavil. Policist je začudeno pogledal in rekel: »A vi ste tisti, ki je bil tam pri koči?« Ko sem potrdil, sem slišal nekaj, kar me je presenetilo. Bil je prijazen in je povedal, da so bili na hrvaški strani štirje in na slovenski strani trije policisti v pripravljenosti, da me obkolijo. Ko sem mu razložil vso situacijo in povedal, da sem šel samo iskat geocaching točko, je rekel, da bo obvestil Hrvate in da ni panike. Povedal sem jim, da je tam res GC točka in da bodo znali prihajati tudi drugi. Svetoval je, da naj pridejo do njih, to razložijo, imajo s seboj kak dokument, pa bo vse v redu. Vendar mi firbec ni dal miru in sem še vprašal policista, kako so me pa videli, ko se je vse že malce temnilo, jaz sem bil pa oblečen v črno. Povedal je, da so me Hrvati videli s toplotno kamero in bili prepričani, da sem begunec ali “kak tihotapec” (bodimo realni, moj izgled res ne kaže, da sem neki nedolžen priden fantek). Vse se je dobro končalo. Dobro da so naši policisti face.
Faca… :)) vedno me nasmeješ s svojimi zgodbicami. Čakamo nadaljevanje…
Lahko poveš še to, za kateri zaklad gre? Da gremo še drugi strašit policiste… 😉
Tole je pa zagotovo Poletje v školjki http://coord.info/GC14HGP 🙂
Danijel, še, še, še. Kljub temu, da poznam že marsikatero zgodbico, verjamem, da bodo tukaj zbrane dobrodošle za sproščeno branje.
Ja, tako kot Igorja, tudi mene zanima kateri zakladek je to bil.
Res je, kar pravi Žan. Če bi bolje pogledal fotko, bi videl, da sem tu že strašil. Ampak nikogar prestrašil…
Prestrašil ne, sigurno pa si bil opazovan… Je pa dobro vedeti kaj ti lahko sledi, saj imam ta zakladek v kolesarskem načrtu za poletne mesece…