Dva meseca dirke sledljivčkov
Pred natanko dvema mesecema je iz središča naše prestolnice na pot po svetu krenilo 44 sledljivih pustolovcev, tekmovalcev v prvi slovenski dirki sledljivčkov. Po slabi četrtini dirke lahko z veseljem ugotovimo, da so (skoraj?) vsi sledljivčki še aktivni in da geolovci, ki sledljivčke dobijo v posest, dirko vzamejo zelo resno in so večinoma pripravljeni prispevati nekaj kilometrov. Nekateri še veliko več kot nekaj. Naši dirkači so trenutno na štirih celinah, vse države, ki so jih obiskali, pa je težko prešteti. Vietnam, Panama, Hong Kong, Islandija, Tanzanija, Japonska, Kanada, ZDA, Norveška in Gruzija so zgolj nekatere, ki najbolj padejo v oči.
Pregled dogajanja
Pogled na lestvico pove, da je po dveh mesecih v vodstvu sledljivček Comfort Rider mlade geolovke zmajcica1, ki mu je uspel veliki met. Ko ga je ekipa TBNSU pred mesecem dni odložila v zaklad Ljubljanski grad/Ljubljana Castle, je imel v potovalnem dnevniku dobrih 1.200 km, do danes pa si jih je v nekaj čezoceanskih skokih nabral že več kot 40.000. Očitno je imel precejšnjo srečo, da je britanski geolovec SeekerSupreme pravi svetovni popotnik. Del njegovega potovanja si lahko ogledamo tudi v fotografijah, ki so priložene dnevniškim zapisom.
Prvi, ki je pobegnil na drugo celino, je bil sicer sledljivček Stone Age Minion, ki ga je pot zanesla iz Nemčije v Panamo, pred nekaj dnevi pa se je za kratko spet pomudil v Sloveniji. Skoraj cel januar se je na čelu dirke izmenjeval s sledljivčkom ReneDavid, ki si je kilometrino nabral na poti v Vietnam, te dni pa spet počiva v Zagrebu. To je vodilna trojica, edina, ki ima v stoplcu prepotovana razdalja zabeleženo petmestno številko. Sledi jim sledljivček Whiskers the Rocket, eden od dveh, ki sta se nekako iztrgala iz krempljev kanadske ekipe Masface (več o tem spodaj). Že skoraj mesec dni je parkiran v zakladu Zebra with a View na zahodni obali Kanade. Kako dolgo pa bo v zakladu Selous MBega Camp v Tanzaniji parkirana trojica (ne?)srečnih dirkačev, pa je eno glavnih vprašanj, ki buri tako lastnike treh sledljivčkov kot navijače.
Skoraj 7.000 kilometrov sta zbrala World Racer No. 1 in Yellow Lightning. Prvi je trenutno na Norveškem, drugi se sprehaja med Nemčijo in Irsko. Irska ima očitno za naše dirkače neko magično privačnost, ker so tja zašli že trije ali celo štirje. Nekateri, kot rečeno, že večkrat. Za njimi je uvrščenih še 17 dirkačev, ki so prav tako prepotovali štirimestno število kilometrov. Nekateri so te kilometre nabrali po sosednjih državah, nekateri so zakrožili malo dlje po Evropi, nekateri so jih pridelali tudi doma. Zima zagotovo ni najboljši čas za geolovska potovanja, tako da je dosedanji potek pravzaprav zelo pozitivno presenečenje. Le kaj bo, ko se bo na severni polobli začela prava geolovska sezona?
Omeniti je treba tudi nesrečnike na dnu lestvice. Dva sta še vedno na ničli. Na žalost se kanadska geolovca Masface, ki imata v posesti tri zadnjeuvrščene, ne oglasita več. Pa sta se zdela na menjalnici sledljivčkov zelo zagreta za geolov in sledljivčke. Poslali smo jima že tri prijazna sporočila skozi profil na geocaching.com, pa na prošnje, naj sledljivčke odložita v kak dobro obiskan zaklad ali jih izročita kakemu drugemu geolovcu, ni bilo nobenega odgovora. Za obup je še prezgodaj. Prav lahko se zgodi, da bodo dolgo mirovali, potem pa naenkrat nabrali desettisoče kilometrov.
Kaj je z razdaljo in vrstnim redom?
Nekateri ste opazili, da so razdalje, zabeležene na lestvici na spletišču tb-run.com, pogosto napačne in da to vpliva tudi na vrstni red. Nekaj o vzrokih so upravljavci te spletne strani zapisali v svojem blogu lanskega novembra. Videti je, da je nekaj narobe s pridobivanjem podatkov o razdaljah med posameznimi obiskanimi zakladi, saj se nekateri veliki skoki (morda pa tudi manjši, a je manj očitno) včasih podvojijo ali celo potrojijo. Ob osveževanju podatkov se to običajno popravi, ali pa se pojavi kakšna nova napaka. Na tb-run.com krivdo valijo na sedež igre. Tega sicer ni mogoče čisto izključiti, je pa nenavadno, da z ročnim pregledom dnevnika posameznega sledljivčka težav nismo uspeli reproducirati. Odločitev, da na štart sprejmemo samo sledjivčke brez prepotovane razdalje, je bila tako koristna tudi glede tega: če se stvari ne uredijo, bomo za pravilno šteli razdaljo, ki bo ob koncu zabeležena v spletnem dnevniku na uradnem spletišču. Ampak do konca dirke je še daleč in do takrat se bo zgodilo še marsikaj.