Tri, štiri … ZDAJ!!!

Spet je leto naokoli, v Ljubljani so se dva tedna nazaj tradicionalno prižgale lučke in ponovno je čas za Izmenjevalnico TB & GB, tokrat že v svoji osmi ponovitvi. Ker smo se iz preteklih sezon naučili lekcije, smo tokrat srečanje objavili dovolj zgodaj, da nam hrvaški kolegi niso hodili v zelje. Namreč pretekli dve leti so sovpadala srečanja in tako smo letos upali tudi na kakšnega soseda, ker smo bili lani le prisotni domačini.

Ko pa se je z druge strani Atlantika vrnil naš ljubljeni šef, je padla ideja o dirki s sledljivčki, za katero bi bila najbolj primerna ravno praznična Izmenjevalnica. Ta največkrat pritegne geolovce iz vse Slovenije in letos je bil motiv še toliko večji. Če je srečanju dobro kazalo z zgledno udeležbo, pa smo še par dni pred štartom dirke upali na kakšno prijavo več, saj smo imeli na štartni listi vsega pol ducata tekmovalcev. Potem pa, bližje kot je bil ”pole position”, bolj so deževale prijave. Najbolj so nas navdušile prijave iz oddaljenih koncev kokoške, da smo imeli na koncu pokrite vse glavne regije.

Polovica nam je pobegnila pred uradnim fotografiranjem štarta.

V soboto zjutraj, na dan srečanja, smo bili polno zaposleni z izdelavo plakata in vpisnega dnevnika. Pri tako številčni ekipi se je bila večja težava domeniti, kdo bo kje risal in ustvarjal, kot pa samo delo. Vsi smo bili nestrpni in smo z velikim nemirom pričakovali, da pade mrak. Seveda smo se preveč obirali in nas je pred Robbovim vodnjakom pričakal pravi šok! No, izkazalo se je, da je bila le gruča turistov, saj so se geolovci strateško premaknili na območje med vodnjakom in mestno hišo. Nismo pa računali, da je to naenkrat postala izvrstna pozicija tudi za druge slave željne osebke.

Kakorkoli, geolovska druščina ni bila nič manj presenetljiva in očitno so nekateri vzeli tekmo zares. Hitro smo razdelili delo med mlade pomočnike, da smo lahko začeli vsaj s sladkanjem in vpisovanjem v umetniški vpisni dnevnik. Kot najstarejši predstavnik sem zakrožil med udeleženci in nekatere kratko pozdravil, z drugimi spregovoril par besed. Žal sem pa za nekatere izvedel šele med pripravo članka, ko je bilo treba prešteti udeležence. Naš Torchic2 se je pridno lotil popisovanja sledljivčkov, da bi se čimprej skupinsko fotografirali, medtem pa je temperatura strmo naraščala, saj Igorja s tekmovalci ni in ni bilo od nikoder …

Velika količina sodelujočih je pač terjala svoj davek in tako so dirkalci prispeli na prizorišče z rahlo zamudo. Med čakanjem smo spoznali tudi mlad kanadski par, ki se je pri nas ustavil na obisku. Zaželela sta si prav posebnega sledljivčka, ki si deli isto poreklo, da ga poneseta v deželo prednikov. Kot se je kasneje izkazalo, so nekateri izkoristili taktično priložnost, da sta s seboj odnesla tudi nekaj tekmovalcev na prvo potovanje. Ostali prisotni smo si bili primorani razdeliti ostanek od 44 tekmovalcev. Ne vem, kako smo prinesli na prizorišče le 9 sledljivčkov, domov smo jih pa v košari prinesli kar 15! Še dobro smo jo odnesli, saj je 63 udeleženih ekip skupno prispevalo kar 90 sledljivčkov, kar je svojevrsten rekord za naše razmere.

Ko mesto zažari v vseh barvah.

Kljub nezavidljivi napovedi se je vreme uneslo in smo lahko skupaj pod streho spravili še eno tradicionalno srečanje. Po uri druženja, pa so si naši najmlajši zaželeli toplote in smo morali zapustiti peščico najklenejših geolovcev. Ostali pa so se raztepli opazovat lučke, nekateri pa poiskat še kakšen bližnji zakladek. Hvala vsem za izjemen odziv in kot smo prebrali iz vpisov tekmovalcev, za sosedovo drugo mesto! Kako pa kaj kaže vašemu tekmovalcu v trenutni razporeditvi, pa si oglejte na naslednji povezavi. Drugače pa s podobno vižo ponovimo spet čez eno leto!