En zaklad na dan: novo ime na vrhu

Konec avgusta so nas s sedeža igre s spominkom Streak Week: August 2019 (z)vabili k najdbi vsaj enega zaklada na dan sedem dni zapored. Že to je bilo za mnoge kar težko. Zdaj si pa zamislite, da je med nami spet nekdo, ki to počne že nič manj kot 70 tednov zapored. In če kaj vem, bo vztrajal še vsaj nekaj dni, da preseže tudi magičnih 500 zaporednih dni z vsaj eno najdbo. Čestitam, ekipa tjasa13. Priklanjam se vam tako globoko, kot se lahko prikloni nekdo, ki je sam izkusil radosti (in bolečine) več kot 400 dni zaporednih najdb. 😉

Ekipa tjasa13 je torej konec novembra z vrha lestvice geolovcev z največ zaporednimi dnevi z vsaj eno najdbo (kar v angleščini zaobjamejo z besedo streak) sklatila ekipo bucar, ki je svojo serijo konec leta 2013 zaključila pri 480 dnevih. Po slabih šestih letih na vrhu je bil res že čas za spremembo.

Stanje na lestvici 6. decembra 2019.

Nekateri bodo morda rekli, da danes, ko je v krogu 16 km okoli Ljubljane skoraj 700 zakladov, to ni več tako težavno kot v letih 2012/2013. Iz svoje izkušnje lahko povem, da dostopnost zadostnega števila zakladov ni najtežja ovira. Sam sem se tega lotil, ko so kompaski dosegli okroglih 200 zaporednih geolovskih dni. Začel sem zadnji dan smučarije leta 2013. Sredi septembra sem bil pri dvestotici brez večjih težav. Zakladov je bilo dovolj, pomlad in poletje sta ravno prava letna časa za vsakodnevni geolov. V dveh kritičnih trenutkih so pomagali tudi drugi člani ekipe. Odločil sem se, da serijo nadaljujem vsaj še do novembrskega potovanja v ZDA, kjer z eno najdbo na dan ne bo nobenih težav. A tudi po tem nisem odnehal. Samo še do prvega snega, sem si rekel. Snega pa od nikoder do konca januarja. A to je bil že čas, ko je postal največji problem najti motivacijo in se odpraviti ven po tisto eno najdbo. Tudi če bi mi zaklad nekdo postavil pred prag, bi bilo enako težko. Dnevi kolesarjenja po Poti roparskih vitezov v decembrskem dežju, teženja ostalim članom družine in voženj po Ljubljanski kotlini v poznih večernih urah so šli en za drugim. Seveda nisem odnehal, ko je prišel prvi sneg. To je bilo šele v začetku februarja, pa še to ni bil sneg, ampak tisti katastrofalni žled, zaradi katerega še danes izvajamo, kot bi rekel Larsus cisalpinus, horizontal tree climbing. V ledenem dežju sem taval po Škofji Loki in iskal ostanke potresa. V Dolomitih je bilo takrat tri metre snega, a mi je z nekaj sreče (in tremi vožnjami v dolino) uspelo zaključiti 365 dni. Bom pa potegnil še do 400… Nekega deževnega aprilskega dne pa se je ustavilo. Pojavili so se celo neki novi zakladi, do katerih bi prišel razmeroma enostavno. Pa sem imel (vsega) dovolj. 😊

Ti ljudje so nori, boste rekli. V resnici smo, če pogledamo v svetovnem merilu, samo blago premaknjeni. Naš novi prvak s 491 zaporednimi dnevi v ZDA ne bi prišel niti med prvih 1000, za prvo mesto pa bi moral biti njegov niz 10-krat daljši. Dvanajst let vsak dan ena najdba? 😱 Enako je tudi v Nemčiji, na Češkem bi se prebil med prvih 300, v Avstriji pa na rob stoterice.

Statistična geolovska enciklopedija project-gc beleži zaporedne najdbe v še dveh kategorijah. Po številu zaporednih mesecev z vsaj eno FTF najdbo se na vrhu gneteta dr.gumpi in 5r z nizom 104 oziroma 103 mesecev z najmanj eno FTF zmago. Zdi se, da ima dr.gumpi v tej kategoriji pot odprto še naprej. Če bo živel dovolj dolgo, je morda dosegljiv celo legendarni kablooey iz San Francisca (ki pa tudi še ni rekel zadnje). Lažje delo bo imel tisti, ki bo želel z vrha lestvice največ zaporednih dni s FTF najdbo izriniti ekipo lagosi: za to bo potreboval zgolj osem dni, pridne postavljavce zakladov in panterske reflekse. Se bo kdo opogumil? Rekordi so za to, da se jih zruši…