Geolovsko leto 2019 izpod pregledovalskega klobuka
Pravijo, da klobuk nosijo le gospodje in čarodeji, ampak v geolovskem svetu ga nosimo tudi pregledovalci. In ko si ga nadenemo, postanemo strah in trepet geolova. Vsaj nekateri mislijo tako, ampak v resnici le ni tako grozno. Za mano je prvo leto delovanja kot pregledovalec. V tem času so bile premagane marsikatere ovire, tako pri meni kot pri geolovcih, in večina je že sprejela moj način dela. Lahko bi rekel, da sem zaplul v mirne vode. Kljub temu sem prepričan, da moje delo ni vedno po željah posameznika, vendar se vedno trudim po svojih najboljših močeh, da je zaklad ob objavi čim bolj podoben originalni zamisli lastnika in seveda v skladu s smernicami.
In kaj je delo pregledovalca? Stavim, da vas bo večina skoraj v hipu odgovorila, da je delo pregledovalca le dolgočasno pritiskanje zelenega gumba za objavo. In to je to. Pa je res? Ne, ni čisto tako enostavno! Pritisk na zeleni gumb pomeni le zaključek uspešnega usklajevanja s smernicami med pregledovalcem in lastnikom zaklada, v ozadju pa se pred tem dogaja še veliko več.
Ker sem že omenil zeleni gumb, začnimo najprej prav s pritiskanjem nanj. Nenazadnje se vsak kdaj pa kdaj vpraša, koliko je bilo vseh objavljenih zakladov v preteklem letu. Ja, statistika je hudič, postala je del geolova in ko enkrat začneš gledati nanjo, te lahko hitro posrka vase. Pa pojdimo po vrsti. V Sloveniji je bilo v letu 2019 objavljenih skupno 507 zakladov, oziroma 43 več kot leto prej. Pravzaprav pri novih objavah zadnja leta doživljamo počasen trend rasti in počasi lovimo leto 2016. Sicer pa bo spodnja razpredelnica o objavah povedala več, kot lahko napišem z besedami. Nekaterim bo gotovo zanimiva.
Ampak delo pregledovalca ni le stiskanje zelenega gumba za objavo novega zaklada. Poleg navedene statistike, ki jo lahko preveri vsak sam, obstaja še tista nevidna, s katero smo soočeni pregledovalci med ostalimi opravili, za katera smo zadoženi v okviru igre, in je neposredno povezana s smernicami.
Seveda gre na prvem mestu za vsa sporočila, izmenjana v postopku pred objavo in med postopkom arhiviranja, ter odgovarjanje na razna vprašanja, poslana preko elektronskih sporočil. Takih sporočil se je čez leto nabralo skoraj 1000. Če k vsemu temu prištejem še vse pogovore v povezavi z navedenim na raznih dogodkih, potem je jasno, da pri delu pregledovalca ne gre le za zdolgočaseno pritiskanje zelenega gumba.
Če imamo na eni strani zelen gumb za objavo zaklada, pa obstaja tudi rdeči gumb za arhiviranje zaklada. Namreč, pregledovalci se v zadnjih letih čedalje pogosteje pojavljamo tudi v vlogi, ko moramo poskrbeti za zaključek življenjskega kroga zaklada. S tem so mišljeni predvsem vsi tisti zakladi, ki bi morali že zdavnaj v geolovska nebesa oziroma na kratko v arhiv. V Sloveniji se je do mojega prevzema vajeti omenjeno zgodilo le na poziv geolovcev k “Need Archived”, z mojim prihodom pa sem to prakso nadgradil. Namreč, z razpoložljivimi orodji in znanjem sem se lotil iskanja in obdelave že dlje časa onemogočenih ali kako drugače zanemarjenih zakladov.
Tako sem v letu 2019 poslal kar 242 pozivov k ureditvi zaklada. Praksa je pokazala, da večina potrebuje le malo spodbude za ureditev zaklada v skladu s smernicami in pričakovanji geolovcev. Kljub temu sem moral v 105 primerih posredovati sam. Nekaterim ta nov način izločanja zakladov iz igre ni bil najbolj povšeči, vendar pa sem na podlagi povratnih informacij prišel do zaključka, da geolov to potrebuje. Seveda je posledično v lanskem letu prišlo do arhiviranja večjega števila zakladov, kar je razvidno tudi v zgornji tabeli.
V lanskem letu sem uvedel tudi določene omejitve pri postavljanju zakladov na območjih z omejenim dostopom, kjer od geolovcev za postavitev zaklada zahtevam pisna dovoljenja lastnika oziroma upravljavca zemljišča. Gre predvsem za območja, omenjena že v smernicah, in sicer za območja bolnišnic, šol, vrtcev, vojašnic, nacionalnih in krajinskih parkov, bližine železniške infrastrukture, itd.
Na prvem mestu gre seveda za spoštovanje zakonodaje, na drugem pa gre za območja, kjer bi lahko, glede na naravo iskanja zakladov, iskanje povzročilo skrb zaposlenih ali mimoidočih, da gre za nezakonita dejanja. Ker imajo vsa območja svojo specifiko, vsak primer skupaj z lastnikom obravnavam individualno, kar pa posledično pomeni nekaj več časa za pregled zaklada. Regionalne smernice na tem področju so že določene, v pisni obliki pa so še v fazi nastajanja, vendar pričakujem, da bodo vsem dosegljive še v letošnjem letu.
Toliko le na kratko. Verjetno bi lahko o svojem delu napisal še veliko zanimivega, veliko je bilo tudi anekdot, vendar je potrebno pustiti nekaj za drugič. Velja pa omeniti, da bi bilo moje delovanje brez pozitivnega sprejema med slovenskimi geolovci precej bolj naporno. Ravno to in možnost doprinosa h kvalitetnejšemu geolovu v Sloveniji mi vedno znova vlivata voljo in moč, da delo pregledovalca opravljam z veseljem.
Kljub temu, da sem zelo dostopen, pa je potrebno ceniti zasebnost. Ko gre za moje zasebno življenje, nihče ne sme pričakovati, da bom kot pregledovalec dosegljiv 24/7. Ne bo konec sveta, če bo kak zaklad objavljen dan kasneje ali po praznikih, mar ne?