Evropske žepne (in manj žepne) države: geolovski pogled
Koliko držav je v Evropi? Odgovor na to vprašanje ni najbolj preprost najmanj zaradi nejasnega statusa vsaj dveh držav, od katerih je Slovenija eno priznala. Eno pa je gotovo: v geolovskem svetu jih je več, kot jih boste našteli iz glave ali s pregledom konvencionalnega zemljevida. Nekatere so v resnici suverene države in znane vsem lovcem na število geolovsko obiskanih držav v enem dnevu, druge pa so bolj redka geolovska in popotniška trofeja s svojstvenim statusom. Pojdimo kar po abecedi.
Alandski otoki
Otočje v Baltskem morju, za katerega sem, priznam, slišal šele kot geolovec. Wikipedija pravi, da so Alandski otoki avtonomna in demilitarizirana pokrajina Finske, naseljena z večinskim švedskim prebivalstvom. Nahajajo se na pol poti med Finsko in Švedsko, zato se tam ustavijo vsi pomembni baltski trajektni prevozniki. Če načrtujete potovanje okoli Baltika, ki vključuje potovanje s trajektom med finskim in švedskim pristaniščem, se vsekakor splača ustaviti za trofejo (in tudi zaradi marsičesa drugega), saj boste drugi Slovenec z najdbo zaklada v tej geolovski državi. Alandski otoki premorejo 384 zakladov in kar lepo število geolovcev.
Andora
Andore ni treba posebej predstavljati. Državica, ki leži v visokogorski dolini v Pirenejih obkrožena s Francijo in Katalonijo (nekateri bi rekli tudi s Španijo), je pogost turistični, nakupovalni in geolovski cilj. Tja se zlahka pripeljete z avtom. V državici čaka najditelje 294 zakladov, v svoji statistiki najdb ima geolov v Andori zabeleženih enajst slovenskih geolovskih ekip.
Ferski otoki
Ferski otoki so skupina otokov v Severnem Atlantskem oceanu. Uradno so sicer dansko ozemlje, od leta 1948 pa uživajo široko samoupravo na skoraj vseh področjih, tudi v nogometu, kjer včasih komu odščipnejo kako pomembno točko v kvalifikacijah za veliko tekmovanje. Edini slovenski geolovec, ki je našel slabo četrtino od 121 zakladov na otočju (leta 2009 je bil ta delež najbrž pomembno večji), je prišel tja bodisi z letalom bodisi z ladjo. Če je imel srečo, je morda srečal katerega od 249 lokalnih geolovcev. Obisk Ferskih otokov ni ravno ovinek na poletnem popotovanju, najbrž pa ni razočaran nihče, ki si jih izbere kot samostojen cilj.
Ferski otoki vabijo…
Gibraltar
Če se mudite na jugu Španije, seveda ne boste zamudili te priložnosti za obogatitev geolovske statistike, čeprav vas bodo (morebitni) španski gostitelji zaradi tega gledali postrani. V Gibraltarju vas čaka 23 zakladov, edina kolonija prosto živečih opic v Evropi (ki menda berejo turiste kot odprto knjigo, zato se ne čudite, če boste zagledali kakšno s fotoaparatom ali celo GPS napravo v roki) in kakih 120 geolovcev. Da je vse to bolj ali manj res, lahko potrdi dvanajst slovenskih ekip, ki so našle vsaj en zaklad v Gibraltarju.
Kanalski otoki (Jersey in Guernsey)
Kanalski otoki so skupina britanskih otokov ob francoski obali Normandije, zahodno od poltoka Contentin. Obsegajo dve bailiffovi okrožji: Guernsey (kamor spadata še otoka Alderney in Sark) in Jersey (znan iz enega slovenskega zaklada z uganko). Vsako okrožje vam bo v geolovsko statistiko prispevalo eno državo. Formalno otoki niso del Združenega kraljestva, ampak last normandskega vojvode (čisto slučajno je to od leta 1066 naprej britanski monarh), zato že pred brexitom niso bili del Evropske unije. Na njih je bilo mogoče uživati vse off-shore dobrote, ki jih prinaša tak status, pa tudi v množici geolovskih ciljev. Na Guernseyu je 470 zakladov, na Jerseyu pa 406 zakladov. Guernsey je obiskalo dvanajst slovenskih geolovskih ekip, Jersey pa, zanimivo, še nobena.
Trdnjava na Guernseyu
Otok Man
Otok v Irskem morju, ki spada neposredno pod britansko krono, vendar ni del Združenega kraljestva. Njegovo leta 979 ustanovljeno zakonodajno telo se hvali, da je najstarejši nepretrgoma demokratični parlament na svetu. Znan je po plastičnih bankovcih, brutalni motociklistični dirki in mačkah brez repa. Geolovce vabi nič manj kot 1113 zakladov, vendar slovenskega geolovca doslej niso uspeli privabiti. Razmislite o obisku, saj je otok lahko dostopen s trajektom iz irskih in britanskih pristanišč, pa seveda tudi po zraku.
Liechtenstein
Tudi Liechtenstein je konvencionalna geolovska destinacija, ki ima celo svoj spominek. Čeprav ima kneževina le 265 zakladov, si je spominek najbrž zaslužila zaradi velikega obiska, saj se tu ustavi skoraj vsak, ki se potika med Švico in Avstrijo. Tudi 36 slovenskih geolovskih ekip je v Liechtensteinu našlo vsaj en zaklad.
Monako
Še ena nikakor ne eksotična državica, čeprav najbrž marsikdo zdrvi mimo proti Franciji ali iz nje in niti ne pomisli, da bi z majhnim ovinkom v Monte Carlo povečal število geolovsko obiskanih držav. Ponudba ni velika, le 37 zakladov, a so lahko dostopni z avtoceste, kar je doslej izkoristilo šestnajst slovenskih geolovskih ekip.
San Marino
San Marino, ena najmanjših držav na svetu, se nahaja nekaj deset kilometrov od italijanske obale Jadranskega morja. Geolovec, ki se mudi v okolici Ravene ali Riminija, bo vsekakor izkoristil priložnost in poiskal katerega od 30 zakladov, nekateri so za statistiko pripravljeni narediti tudi daljši ovinek. Kako daleč s poti je zaradi tega zaneslo 33 slovenskih ekip, ki se pohvalijo z najdbo zaklada v San Marinu, seveda ni znano.
Gre kdo v San Marino?
Svalbard in Jan Mayen
Svalbard in Jan Mayen sta norveški ozemlji v Arktičnem oceanu. Pravi izziv za geolovce popotnike, daleč od običajnih poletnih (saj najbrž ne bi kdo hodil tja pozimi, ali pač?) počitniških poti. Treba bo daleč nad polarni krog, saj je najjužnejši zaklad, ki geografsko sodi na to otočje, na več kot 76 stopinjah severne širine. Geolovec, ki bi se podal tja, si lahko obeta (skupaj z dogodki) najdbo 62 zakladov vseh vrst, tudi nekaj novih virtualnih. Iz Slovenije geolovskega obiska tega otočja še ni bilo. Ko bom velik, bom gotovo enkrat šel…
Vatikan
Zadnja državica v tem abecednem seznamu in po številu zakladov je Vatikan. Ob mojem prvem obisku so bili tam štirje zakladi, našel sem jih polovico. Tudi enega najpriljubljenejših, uganko o vatikanski železnici. Ja, ta država ima poleg vsega ostalega tudi lastno železnico (najkrajšo na svetu) in železniško postajo. Danes je zakladov že 12, obisk pa nikoli ni vprašljiv. Kdor obišče Rim, pa ne najde zaklada v Vatikanu, ne zna brati geolovskega zemljevida (ali pa ima premalo časa 😉). Doslej je zaklad v Vatikanu našlo 29 slovenskih geolovskih ekip.
