Evropski Geocoinfest 2016

V nemškem Berchtesgadnu je zadnji vikend v septembru potekal Sloveniji doslej najbližji geolovski mega-dogodek: Geocoinfest Europe 2016. Evropska različica, ki jo prirejajo od leta 2011, je glede udeležbe nekajkrat presegla prekomorski izvirnik in je tako največji svetovni zlet geolovcev, ki so jim pri srcu geokovanci in drugi sledljivčki. Lanski dogodek v Eindhovnu, ki sem se ga udeležil povsem oportunistično, mi je bil všeč, zato bi se na letošnjega odpravil tudi kam dlje. A je bil tako prikladno blizu, da sem bil v petek že sredi dopoldneva v Salzburgu.

Kratek geolovski obhod mesta je bil zelo uspešen. Pravzaprav se ne spomnim, kdaj sem bil z izplenom in kakovostjo urbanega geolova tako zadovoljen. Enajst najdb in niti enega neuspeha, če odštejem zaklad pri Mozartovi rojstni hiši, ki ga nisem niti poskusil iskati. Za najdbo bi moral najbrž pomendrati kar nekaj turistov. Končni cilj solnograške uverture, RoRapunzel na hribu pri trdnjavi, ni razočaral, najbolj zabavno pa je bilo pri Per sempre na brvi čez reko Salzach, ovešeni z obveznimi ključavnicami. Pri zakladu s težavnostjo 4 je treba imeti tudi malo sreče. In sreča pride včasih kot dve geolovki, ki že iščeta kakih 15 minut (skozi dnevniške zapise sem ju prepoznal kot izkušeni rataana in DieBreakers, slednja me je celo omenila v zapisu). Verjetnost, da se bo najdba zgodila v naslednjih nekaj minutah, je bila zelo velika. In res … ? Kasneje smo se še nekajkrat srečali. Drugič že kar med prerivanjem za vpis na prvo stran dnevnika petkovega spoznavnega (Meet & Greet) dogodka v Berchtesgadnu.

Petkovo spoznavno srečanje je doseglo svoj namen.

Prerivanje je seveda hiperbola. V resnici je bilo nekaj po četrti uri še tako malo udeležencev, da smo se z glavnima vzrokoma moje udeležbe na petkovem srečanju, nemškim pregledovalskim parom Manuelo in Petrom (Schulze & Schultze – po naše Petek in Svetek, sta pač ljubitelja stripov o Tin Tinu), zagledali že od daleč. Da se dobimo na Geocoinfestu, smo se dogovorili v poletnem večeru, ki smo ga v Ljubljani preživeli z gostjo iz Geocaching HQ. Dogodek smo najprej izkoristili, da smo srečali in pozdravili vsak svoje znance (in tudi nekaj skupnih, kot sta RockChalk in Bryan), potem pa smo slabi dve uri razdirali geolovske ob bavarski večerji, da smo skoraj zamudili na začetek koncerta skupine Dosenfischer.

Ja, Nemčija ima svojo geolovsko pop-rock skupino. Gonilni sili skupine, sta mi povedala Manuela in Peter, sta tudi glavna avtorja geolovskega blogerskega spletišča dosenfischer.de in sta do začetka leta 2015 skoraj vsak teden pripravljala priljubljen nemški geolovski podcast. Po 233 spletnih oddajah pa je zmanjkalo časa in energije. Koncert me je presenetil. Pričakoval sem dolgčas, pa je bilo čisto OK. Solidno igranje in bodičasto humorna geolovska besedila, brez težav sem zdržal do konca. Koncert bi sicer preskočil, če me ne bi Manuela in Peter odrešila javnega prevoza in me po zaključku dogodka prijazno odpeljala do hotela v Salzburg (tudi sama sta bila nastanjena v bližini).

Na sobotni dogodek sem prihitel v nestrpnem pričakovanju. Oči so mi begale od majice do majice in iskale sledilno kodo, po kateri bi prepoznal geolovca z vzdevkom Radler!. Po malo verjetnem naključju je na dogodek prinašal eno od mojih Peklenskih račk, ki sem jo slabe tri mesece prej izročil Cindy s prošnjo, naj začne račjo dirko v zakladu na sedežu igre v Seattlu. Deset tisoč kilometrov kasneje in vpričo (skoraj) vseh slovenskih udeležencev Geocoinfesta, se je Luka’s Deadly Duck spet znašla v mojih rokah.

Malo morje geokovancev

Geocoins by Wellner

Čas je bil, da si ogledam ponudbo geokovancev. Več kot očitno je, da so sledljivčki eden najbolj priljubljenih elementov igre, ki ustvarja trdne komercialne temelje. Poslovnih priložnosti je veliko. Med bolj zanimivimi je bila ideja prodaje »rabljenih« redkih geokovancev. Cene geokovancev za posvojitev so se pričele pri 25 evrih. Izbirčno sem brskal po stojnicah, iskal dobre nakupe, drobna darilca za prijatelje in kak lep in ne predrag kovanec ali dva za zbirko. Ponudba je bila kar velika, pa ne samo sledljivčkov, čeprav sem se osredotočil predvsem na slednje. Izkazalo se je, da so lepi večinoma tudi dragi, a če si dovolj vztrajen, se najde tudi kak zelo dober nakup. Kot v Eindhovnu me je s svojimi izdelki spet navdušil Šved Wellner. Odšel sem z nekaj amfivenami. Trije krogi po dvorani, pa sem bil zrel za obisk bankomata. Oziroma še bolje, za odhod v mesto s slovenskimi udeleženci (dr.gumpi, Kinčoropi & Hajdi004, Kremenčkovi & Torchic2 in Romtim – na dogodku je bil tudi AlainNovak, a ga nismo srečali) do proizvajalca encijana po zadnjega od petih žigov, s katerimi smo pridobili pravico do nakupa ekskluzivnega geokovanca kozoroga za samo 3 EUR.

Slovenska odprava v jutranjem soncu …

… in pod žarometi v družbi soustanovitelja Geocaching.com Bryana in lakaja Chrisa.

Ker sem budžet za nakupe sledljivčkov v glavnem porabil, mi ni preostalo drugega, kot da se pridružim ostalim pri iskanju zakladov po mestu. Spet sem se spajdašil s Kremenčkovimi, saj tempa ostalih nismo dohajali. Le po dnevniških zapisih v zakladih, pri katerih je šel dnevnik kar iz rok v roke čakajočih v vrsti za vpis, smo vedeli, da so nekje pred nami. Našli smo nekaj škatlic na atraktivni in razgledni poti nad mestom in se vrnili nazaj na dogodek. Menjavo sledjivčkov smo zamudili, lahko smo le postrgali po dnu škatle za nekaj sledljivimi ostanki. Ostalo je še nekaj zguljenih travelbugov in nekaj posebnežev, kot sta sledjivo kolo, ki si želi v Botsvano, ali zabojnik za smeti, ki je bil nekoč dnevnik CITO dogodka, zdaj pa svetovni popotnik.

Degustacija sadnih sokov

Downtown Berchtesgaden

Slovenski udeleženci opazujejo mimohod bunkeljnov.

Spremljajočih dogodkov se nisem udeležil. Kehlsteinhaus (turistom bolj znana kot Orlovsko gnezdo), nekdanjo Hitlerjevo počitniško hišo, ki jo je dobil v dar od nacistične stranke za petdesetletnico, smo že obiskali na družinskih počitnicah. Lepa razgledna točka, a klasična turistična past. Tudi rudnike soli sem že videl. Za razliko od Orlovskega gnezda so res vredni obiska. Zanimivo in poučno, pa še prijetno presenečenje: avdio-vodič v slovenščini. Drugi so ostali do nedelje, iskali zaklade in se udeležili še dogodka ob jezeru Königssee. Sam pa sem odšel sredi sobotnega popoldneva in zvečer doma že prešteval plen.

Berchtesgadenski ulov