Namig za izlet: Skrivnosti trdnjave Forno

Lansko jesen se je Istri, malce severno od Barbarige, na zemljevidu zakladov pojavila oznaka “F” oziroma manjši geoart, ki spominja na črko F.  Skoraj ga ni geolovca, ki se ob pogledu na to skrivnostno črko ne bi takoj vprašal, kaj se skriva za njo. Dovolj je le pogled na opis enega od zakladov v geoartu in odgovor je na dlani. Za kratico se skriva ime Forno, oziroma Fort Forno.

Vir sliki zgoraj: http://www.florence-expo.com/

Fort Forno je obalna trdnjava iz časa Avstro-Ogrskega cesarstva in se nahaja v nekdanjem vojaškem sektorju IX, ki leži na severozahodnem delu Obalne regije Pulj (Küstenabschnitt Pola). V istem sektorju se nahajata še dve podobni trdnjavi. S sedmimi podpornimi obalnimi baterijami (Küstenbatterien) tvorijo kompleks, ki ga imenujejo kar Fort Forno, saj je bila trdnjava Forno med vsemi utrdbami glavna in najbolj prepoznavna. Zgrajena je bila leta 1904 z namenom zaščite glavnega pristanišča takratne vojne mornarice, ki je bila stacionirana v Pulju in je varovala severni vhod v Fažanski kanal in Brione. Trdnjava glede na namen spada med obalne oklepne trdnjave (Werk (Küstenfort) mit Panzer). Skupno je na tem območju kar štirinajst različnih utrdb. Nekatere so vidne, druge so nevidne pod zemljo, vse pa so pa med seboj povezane s kanali.

Trdnjava Forno je bila zgrajena v takratnem stilu gradnje trdnjav iz armiranega betona v obliki obroča in dodatno okrepljena z baterijama Benedetto in Caluzzi. Leva baterija je imela dva topa kalibra 305 mm z dometom 17,8 km, desna baterija pa dva topa kalibra 280 mm z dometom 13,5 km. Glavna smer streljanja je bil jugozahod, pri čemer so se izstrelki križali s tistimi iz trdnjave Mali Brioni. Topovi kalibra 280 mm so lahko streljali tudi v smeri severozahod in so lahko dosegli tudi cilje v okolici Rovinja.

Leta 1944 je pri umiku Nemcev močna eksplozija popolnoma uničila del trdnjave Forno. Kljub poškodbi je objekt in kompleks z ostalimi podpornimi objekti ostal pod vojaškim nadzorom takratne Jugoslovanske ljudske armade (JLA) vse do njenega odhoda leta 1991. Žal je takratna vojska celoten kompleks pustila zobu časa. Še več, celotno območje je ogradila in ga uporabljala kot farmo za živali, tako da so danes objekti popolnoma zapuščeni in zaraščeni. Kljub temu lahko še vedno vidimo, da je bil kompleks obdan z visokimi stenami in vrzelmi, medtem ko je bila celotna trdnjava Forno obdana s suhim in več metrov globokim jarkom kot oviro za morebitni pehotni napad.

Danes je celoten kompleks v lasti občine Bale. Vse kaže, da se mu obetajo boljši časi, saj ga želi občina v bližnji prihodnosti preurediti v turistično znamenitost. Glavna ideja je oblikovanje na pol naravnega parka, kjer bi obnovili vse objekte in jih povezali s sprehajalnimi potmi. Vsaka zgradba bi po novem dobila svojo vlogo, kot so razstave starinskega orožja, zgodovinske razstave, prostori za galerije in podobno.

Poleg ljubiteljev zgodovine in arhitekture takratnega obdobja bodo znotraj celotnega kompleksa na svoj račun prišli tudi tisti, ki imajo radi pridih pustolovščine pri raziskovanju zapuščenih objektov ali ljubijo sprehode v naravi. Pa tudi tisti, ki jim veliko pomenijo razgledi, saj se z najvišjega hriba v kompleksu ponuja slikovit razgled proti Rovinju, Barbarigi, Fažani in Pulju. Če k temu dodamo še geoart, je to območje pravi raj za geolovce, saj lahko tukaj prav vsak najde nekaj, kar mu je pisano na kožo.

Geoart so na pobudo hrvaške geolovke Vontere postavile štiri ekipe (Vontere, GCEdo, GG team in blackfish2501) iz treh različnih držav (Hrvaške, Slovenije in Avstrije). Takoj se opazi, da ne gre za klasičen geoart z zakladi z uganko. Geoart je namreč sestavljen iz šestih različnih vrst zakladov, česar pri drugih geoartih ni videti pogosto, če sploh. In prav vse končne točke nas pripeljejo v neposredno bližino enega od večjih objektov v kompleksu. Tako se lahko takoj po najdbi, neučakani pa že pred tem, podate v raziskovanje notranjosti samih vojaških objektov. Tukaj velja opozoriti, da vstopajte v objekte primerno obuti in z dobro svetilko. Prav tako ne bo odveč, če prej koga obvestite o tem, kje se nahajate. Žal bodo pri obisku prikrajšani le ljubitelji “drive-in” zakladov, saj je kompleks še vedno ograjen, dostop z avtomobilom pa onemogočen, tako da bo potrebno za obisk vseh zakladov narediti kar nekaj kilometrov z lastnimi nogami.

Fotografije za prispevek so prispevali Vontere, Tomislav68 in Krossnik.