Rdeči planet, četrti kamen od Sonca, ki nosi ime po rimskem bogu vojne, že stoletja buri človekovo domišljijo. Če je bil dolgo časa le astrološki simbol moči, moškosti, energije in vojne je proti koncu 19. stoletja človeška domišljija v zvezi z njim čisto ponorela. Optična opazovanja planeta s slabo ločljivimi telekopi so tam namreč opazila nenavadne dolge ravne jarke, ki so jim pripisali umetni izvor in posejali seme špekulacij o intelignetnem življenju na Marsu. Kasnejša opazovanja so sicer ovrgla obstoj jarkov, šlo je samo za optične pojave v slabi opremi, a škoda je bila narejena. Marsovci so postali simbolični predstavniki zunajzemeljskega življenja in fikciji je bila pot odprta.

Mars je kot eden Zemlji najbljižjih velikih nebesnih teles hitro postal tarča vesoljskih raziskav. Leta 1965 se mu je približal in ga prvič iz bližine slikal ameriški Mariner 4. V tekmi ni zaostajala niti Sovetska zveza, ki je 1971 na Mars spustila identični napravi Mars 2 in 3. Prvi se je žal razletel ob pristanku, slednji pa je sicer pravilno pristal, a se je pokvaril le nekaj minut kasneje. Prva uporabna sonda na Marsovem površju je bil šele ameriški Viking 1 leta 1976, dobrih dvajset let kasneje (1997) pa je NASA na Mars poslala prvo vozilo (Sojourner), ki se je premikalo po površini planeta in opravljalo analize tal na različnih krajih.

Evropejci smo se odkrivanju Marsa pridružili z misijo Mars Express v letu 2003. Danes – po 17 letih – satelitska sonda še vedno deluje in kroži okoli rdečega planeta. Za uspešno podaljšanje te misije so zaslužni tudi slovenski raziskovalci.
V letu 2004 je NASA poslala na Mars še dve vozili, Spirit in Opportunity, ki sta z napredno znanstveno opremo raziskovali površje okoli mesta pristanka.

Seveda se človeške sanje tu ne ustavijo, vse več želja je, da bi v naslednjem desetletju na Mars poslali tudi prvega človeka. Do takrat pa bodo namesto nas po Marsu rovarile samodejne sonde. Letos je v februarju tam okoli Marsa še posebej pestro, okoli njega se namreč ta hip gnetejo kar tri misije.

Združeni arabski emirati so ravno vtirili svoj satelit (Hope, مسبار الأمل‎) za opazovanje vremena na Marsu, Kitajska pa z misijo Tianwen-1 nanj dostavlja svoje prvo vozilo. Veliko oči pa je uprtih v Američane: NASA ima v okviru misije Mars 2020 v ognju kar dve zanimivi napravi, vozilo Perseverance (Vztrajnost) in na njem majhen dron Ingenuity. Vozilo je opremljeno z instrumenti, s katerimi bo opravljalo znantvene meritve in zbiralo vzorce, majhen slabe dva kilograma težak “komar” pa je svojevrstna tehnična demonstracija. Če bo misija Mars 2020 uspešna, bomo namreč med drugim tudi priče prvemu motoriziranemu poletu nad površino tujega planeta (prvi polet po tujem planetu sploh so na Veneri opravile sovjetske sonde z baloni na misijah Vega v 1980-ih).

Helikopterski polet na Marsu je precejšen izziv. Že res, da je težnostni pospešek tam dva in polkrat manjši od zemeljskega (kar nam deluje v prid), je pa atmosferski tlak stokrat manjši, kar pomeni, da mora propeler delovati bistveno bolj učinkovito kot pri zemeljskih helikopterjih. Da ne govorimo tem, kako je opisane razmere na Zemlji težko poustvariti in napravo sploh preizkusiti. Tako gostoto atmosfere, kot je na Marsu pri tleh, imamo na Zemlji na višini 35km.

Misija Mars 2020

Perseverance in Ingenuity sta naš planet zapustila 30. julija 2020 na raketi Atlas V, ki je poletela iz izstrelišča na Floridi. Pristanek na Marsu je predviden 18. februarja 2021 okoli 20:00 UTC (okoli 21h po srednjeevropskem času). Prenos se bo dalo spremljati “v živo”, seveda z nekajminutno zamudo, saj bo takrat signal z Marsa do nas potoval okoli 10 minut v eno smer. Izračunajte sami, koliko dni je trajalo potovanje do Marsa, stroški celotne misije pa se gibljejo okoli dveh milijard USD.

Namen misije je raziskati, ali so bili na Marsu kdaj v zgodovini primerni pogoji za življenje. Nemara najdejo celo kake sledove življenja, ki je kdaj obstajalo na Marsu, verjetno na mikroskopskem nivoju. Bolj ali manj je jasno, da je pred nekaj milijardami let po Marsu tekla tekoča voda. Ali se je ob njej razvilo življenje? Kaj se je z vodo (in življenjem) zgodilo, kje sta danes? Odgovori na ta vprašanja nam bodo pomagali razumeti evolucijo Marsa in tudi morda odgovorili na marsikakšno vprašanje, kaj se lahko v prihodnosti zgodi z našim planetom.

Ciljna lokacija preiskav te misije je krater s premerom okoli 45km, kjer je pred nekaj milijardami let bilo jezero globoko dobrih 200m. Vanj se je nekoč zlivala reka, na slikah, ki so jih posnele predhodne misije, se še vedno vidi pahljačasto delto polno ilovnatih sedimentov. Ti ponavadi nastanejo med interakcijo vode in mineralov (na Zemlji tudi z organsko snovjo), zato so zanimivi za preučevanje. Izven Zemlje so jih zaenkrat odkrili na Marsu, Ceresu in na Jupitrovi luni Evropi.

Kot zanimivost povejmo, da se ta krater uradno imenuje Jezero, ime je dobil po majhni vasici Jezero v Bosni in Hercegovini slabih 10 kilometrov gorvodno od Jajca ob reki Plivi.

Po pristanku nekje na robu kraterja Jezero bo vozilo Perseverance zbralo vzorce, jih zaprlo v vsebnike in odložilo na izbranih mestih. V prihodnosti bodo naslednje misije te zaklade poiskale in jih (predvidoma štafetno) prenesle na Zemljo. Lahko rečemo, da imamo opravka s prvim marsovskim geolovom, vozilo Perseverance pa bo tako prvi postavljalec zakladov na Marsu. Spodaj na hitro predstavljamo njegov profil.

Zanimivo bo spremljati, kdaj bodo zakladi pripravljeni za najdbo in napet boj za FTF (stavimo na larsa cismarsusa?).

Geolovski profil Perseverance

Geolovski vzdevek: Percy (?)

Izgled:

• velikost manjšega avtomobila, masa 1025 kg,
• 6 ALU koles s 525mm premera, petzglobna robotska roka dolžine 2.1 m,

1. Elektronske naprave, ki vozilu pomagajo pri iskanju:
   • panoramska spektroskopska kamera,
   • senzorji za okoljske mertive (temperatura, vlažnost, veter, tlak, prah),
   • testna naprava za proizvajanje kisika iz ogljikovega dioksida,
   • rentgenski flurescenčni spektrometer za elementno analizo vzorcev,
   • radar za opazovanje strukture tal pod površino,
   • UV spektrometer za minerološke raziskave in iskanje organskih snovi,
   • kombiniran detektor za slikanje in daljinsko določanje sestave snovi.
2. Plutonijeva baterija z močjo dobrih 100W, ki bo zdržala cca. 14 let.
3. Računalnik s 128 Mb DRAM, ki teče s 133 MHz, in dodatna 4 Gb spominska kartica.
4. Mikročip, na katerem je 10.932.295 imen ljudi, ki so sodelovali v akciji NASE “Pošlji svoje ime na Mars“.
5. Sledilna koda: ?????? (namig je GC891DN)

Sledljivček na Marsu

Zgoraj omenjeni UV spektrometer za minerološke raziskave in iskanje organskih snovi je za geolovce še posebej zanimiv. Njegov vzdevek je SHERLOC, po slavnem detektivu z lupo, kamera na spektrometru pa ima imensko kratico WATSON. Del naprave so kalibracijske tarče (imenovane SCT), majhne ploščice, ki so namenjene umeritvi spektrometra in kamere pred uporabo, izdelane v Johnsonovem vesoljskem centru (JSC). Tarče so v okvirju velikosti 15cm x 9cm x 3cm z maso približno 430g. V njem je 10 tarč, 6 okroglih in 4 kvadratne, velikosti približno 2 x 2 cm. Okvir je pritrjen na sprednji del vozila (podobno kot registrska tablica), da lahko zglobna roka postavi spektrometer tik pred izbrano tarčo in ga umeri.

Zanimive so tri tarče. Tarča številka 3 (zgoraj v sredini) je košček Marsovega meteorita, ki so ga leta 1999 našli v Omanu. To je prvi košček Marsa, ki se je nekoč (verjetno ob padcu drugega meteorita) odtrgal z matičnega planeta, padel na Zemljo, sedaj pa se vrača domov.

Tarča številka 4 (desno od 3) za kalibracijo intenzitete spektrometra ima v stilu Sherlocka Holmesa izrisano uganko labirint. Tarča številka 6 (spodaj levo) je dvoplastna. Sprednja plast je prozorni polikarbonatni vizir vesoljske čelade, opazovali bodo, kako se spreminja negova sestava zaradi okoljskih vplivov, zadnja plast pa je potiskano opalno steklo. Na njem je natisnjena koda prvega geolovskega sledljivčka na Marsu.

Nad njo so vizualni kalibracijski vzorci, obris Sherlocka Holmesa in napis imena spektrometra: Scanning Habitable Environments with Raman & Luminescence for Organics & Chemicals, ali krajše SHERLOC. Pod kodo je napis o Geocaching sledljivčku in stavek v abecedi plešočih možicev. Poznamo jo iz geolovskih ugank in originalno nima črke F, prvi pa jo je razvozlal seveda nihče drug kot Sherlock Holmes.

Kako vpisati sledljivček?

Kmalu po pristanku vozila Perseverance bo spektrometer SHERLOC pričel z delom. Ena prvih operacij bo kalibracija kamere WATSON, takrat bo kamera posnela kalibracijsko ploščico in fotografijo poslala na Zemljo. Na fotografiji bo mogoče videti sledilno kodo in vpisati sledljivček TB5EFXK kot opažen.

Načeloma vpisi “na daljavo” niso dovoljeni, a glede na okoliščine lastnik sledljivčka (Geocaching HQ) tokrat izjemoma dovoli virtualni vpis vsem, ki bodo s fotografije razbrali kodo, tudi če ne bodo fizično prisotni na Marsu. Stran za vpis je zaenkrat še zaklenjena. Saj veste, v geolovu ljudje radi prehitevajo po bližnjicah.

Verjetnost, da boste sledljivček na Marsu kdaj videli v živo, je razmeroma majhna. Lahko pa si preberete več o tem, kako je sploh prišlo do sodelovanja med Geocachingom in Naso, in v živo spremljate pristanek odprave Perseverance iz Nasinega središča. Začel se bo 18. februarja ob 18.15 po našem času. Ali si naročite geokovanec in/ali sledljivo ploščico, izdelana v čast tega geozgodovinskega dogodka, v ekskluzivni ponudbi za slovenske geolovce (a pohitite z naročilom!).

Držimo torej pesti, da bo misija Mars 2020 uspešna. Prinesla bo ogromno novega znanja o zgodovini Marsa in razvoju življenja v Osončju, demonstrirala nove tehnologije, ki so uporabne pri vesoljskih raziskavah in bodo gotovo kmalu prodrle tudi v naš vsakdan, obenem pa želi zgodbo o raziskovanju vesolja približati širšim množicam. Vsaj kar se tiče geolovcev ji je to kar dobro uspelo, mar ne?