Geolovsko raziskovanje Malega Lošinja

Eden nama najljubših stranskih učinkov geolova je, da te zakladi privedejo do točk, ki jih brez geolova nikoli ne bi odkril, kar velja tako v že znanih kot v popolnoma novih krajih. To se je ponovno potrdilo tudi na letošnjem kratkem junijskem oddihu, ki sva ga preživela v Malem Lošinju.

Zaliv Čikat

Po spletu naključij na hitro rezervirani dopust naju je obdaril z vsem, kar si človek lahko zaželi: prijetno sončno vreme, topli popoldnevi za kopanje v prelepih turkiznih vodah morja okrog otoka Lošinja, opazovanje delfinov z obale, značilna blagodejna lošinjska klima… in nekaj zakladov, res vrednih obiska.

Po najini običajni navadi se rada odpraviva na daljši sprehod poiskat kakšen dober zaklad, skupna številka najdb pa naju nič kaj dosti ne skrbi. Zato sva hladnejše dopoldneve na otoku izkoristila za geolov in si pustila tudi dovolj še neobiskanih zakladov za naslednji dopust. Za takšen način geolova je Lošinj res idealen, saj je prepreden s pešpotmi, ki potekajo v senci borovcev in te pripeljejo do vseh glavnih znamenitosti.

Sončni zaliv z značilno pešpotjo

Tako sva se najprej odpravila do nama najbližjega zaklada (https://coord.info/GC4J6MC), posvečenega vojni ladji NB-11, ki je v bližini otoka Suska 1. aprila 1945 naletela na morsko mino in se potopila. Zaklad je sicer res zelo običajno skriti mikro, a ker je lastnik izbral dobro lokacijo za zaklad z zanimivo zgodbo, nikakor nisva bila razočarana, da sva se ustavila tu.

Spomenik NB-11, postavljen ob 35-letnici zedinjenja slovenskega primorja, Istre, Reke, Zadra in otokov z domovino

Glavni cilj prvega dne pa je bil obisk zaklada v bližini kampa Čikat (https://coord.info/GC5B1AY). Zaklad je namreč pred kakim mesecem izginil, lastniki pa ga pred avgustom ne bi mogli obnoviti, zato so na strani zaklada prosili za pomoč. Že pred odhodom sva kontaktirala lastnike in se dogovorila, da zaklad obnoviva. Po njihovi zeleni luči sva doma nabrala vse potrebno (saj sva vedela, da bo zaloga še neuporabljenih lock&lock posod prišla prav), ob prihodu na Lošinj uredila vse potrebno za postavitev škatlice, ostalo nama je le še najti skrivališče. Ob dobrem opisu zaklada in natančnih koordinatah nama ni bilo težko najti skrivališča, ki ga je očitno uničilo podrto drevo in razkrilo škatlo. Upava, da bo zaklad dočakal še veliko zadovoljnih geolovcev, naju pa poleg zahvale lastnikov v obliki dovoljenja vpisa zaklada kot najdenega greje tudi misel, da imava na lepem otoku en skoraj najin zaklad.

Nemška policistka varuje novi zaklad

V zelo lepem spominu nama je ostal obisk zaklada pri cerkvici v zalivu Čikat (https://coord.info/GC1CKJH). Za njegovo najdbo sta bila potrebna dva obiska, saj sva se prvič preveč zanašala na koordinate in premalo na geolovsko intuicijo. A ker je lokacija res simpatična, nama nikakor ni bil problem večkrat obiskati te točke, ki skriva tudi zelo lično pripravljen zaklad. Ob vpisovanju pa si lahko oči spočiješ na svetlikajočem se morju…

Pot k cerkvici…

…pod njo pa svetlikajoče se morje

Kljub temu, da sva obiskala omejen nabor postavljenih zakladov in sva npr. izpustila obisk bližnjih zemeljskih zakladov, pa sva na vrh liste želja postavila dva malo drugačna zaklada: multi v opuščenem mornariškem bunkerju (https://coord.info/GC3KQXT) in tradi na vrhu Vele Straže (https://coord.info/GC4EBA3). Oba sta več kot vredna obiska, pa čeprav zaradi precej drugačnih razlogov. Opuščeni mornariški bunker je za vse, ki jih vsaj malo zanima zgodovina, vsekakor nujno obiskati in raziskati. K temu te zvito pripravi tudi lastnik, ki je izbral varno skrivališče v globini bunkerja, tako da kljub slabši svetilki in občasnim občutkom, da hodiš že celo večnost, brez težav najdeš do prave sobe in nazaj. Vsekakor zanimivost, za katero je vredno na dopust s seboj vleči tudi bolj konkreten pohodni čevelj.

Opustite vsako upanje, vi ki vstopate v opuščen bunker (ah kje, saj sva se brez težav izognila DNFju)

Dopustniške geolovske podvige pa sva zaključila v najinem slogu: od mornariškega bunkerja namesto naokoli in po lepi potki sva se seveda odločila za direktno pot čez drn in strn – torej skozi bujne raznolike grme z bolj ali manj ostrimi trni in čez zlizane, špičaste apnenčaste skale na Velo Stražo. Vzpon na 62 m visok hrib je kljub težkemu terenu hitro minil, na vrhu pa sva bila za trud poplačana s čudovitim razgledom v vse smeri neba. Zaklad je sicer videl boljše čase, predvsem je potrebna zamenjava vlažnega dnevnika vpisov, a vseeno bi obisk priporočala naslednjim iskalcem, zanimiva lokacija pač odtehta.

A kako prepoznam Slovenca? Še na dopustu ne morete brez plezanja v hrib!

Razgled z Vele Straže

Obisk Lošinja pred glavno turistično sezono tudi zaradi geolovskih užitkov vsekakor priporočava!