GeoMaribor 2015

Vsako leto nas štajerski prijatelji povabijo na tradicionalno srečanje v Hoče. Geolovci se seveda vedno z veseljem in v velikem številu odzovemo. Kaj je razlog? Pregovorna gostoljubnost, odlična organizacija brez napak, novi zakladi in domiselne oblike, ki jih izrišejo v Mariboru in okolici? Ali zgolj to, da se je z njimi lepo srečati, jim stisniti roko in čutiti, da si dobrodošel. Da se res lahko počutiš, kot bi bil doma. Če bi že morali izbirati … bi bila odločitev lahka. Enostavno vse skupaj. Čudovit koktajl vseh teh sestavin. In še kaj bi se našlo. Kajti kot smo čisto odkrito povedali že v napovedniku. Na dogodku torej skoraj ne smeš manjkati.

Tudi letos se je dogajanje začelo že v petek zvečer. Le lokacija je bila nekoliko drugačna kot lansko leto. Saj smo se dobili na prijaznem vinotoču Šafarič, kjer nas gostijo že nekaj let zapovrstjo. Ob pijači in presenečenju domačina smo razpredali o tem, kaj se bo dogajalo. In slišali veliko zanimivega, celo izzivalnega, o načrtih za prihodnost. Seveda bolj kot bodico tistim, ki so prišli iz močvirskih koncev. In hiteli vsi po vrsti zatrjevati, da jih vrsta novih zakladov ni nikoli motila. Pa čeprav bi nekdo izpisal Maribor čez naše glavno mesto 😀 . Še zadnji dogovori, napotki, izpraznili smo kozarce, nato pa je bil čas za spanje. Vedeli smo, da bo naslednji dan treba zgodaj vstati, domačini so napovedali prihod okoli sedme ure, kot vsako leto je bilo jasno, da se bo dogajanje nato samo še stopnjevalo.

Sobota je bila, kot že običajno, spet osrednji dan srečanja. Po jutranjih priboljških organizatorjev, ki so obsegali tako številne rogljičke, slanike, nekaj domačih žganic, tradicionalno napravo za kavne napitke, smo ob prijavi v vrečki našli še zanimivosti o mestu in piškote, da nam čez dan ne bi zmanjkalo moči. Vsak se je lahko odločil tudi za kosilo pri Šafariču in ob tem izbiral kar med dvema menijema, dobili smo nekaj podatkov o dogajanju, ki je sledilo. Pa tudi list, ki je obetal bogate nagrade, če najdemo med sodelujočimi geolovca, ki je že dosegel enega od na listu navedenih ciljev. Ali ste zaradi geolova prekršili zakon, ali ste že iskali zaklad v pižami, našli ftf med polnočjo in peto uro zjutraj in podobno so bila vprašanja, ki so bila še najbolj zanimiva zaradi druženja in medsebojnega spoznavanja. V nekatere kvadrate na razpredelnici se je lahko podpisal prav vsakdo, drugi pa so bili takšni, da si moral kar malo iskati naokoli, da si našel koga, ki je pogoj (že) izpolnil. Zanimiva domislica, ki nam je poživila jutro, nas dokončno zbudila in pomagala, da smo spet spoznali nekaj novih obrazov.

Nato pa se je začelo. Vuvuzela je preglasila vse, Lagosi nam je dal vse potrebne podatke, 5r pa je uspešno prevajal tudi tistim, ki jih slovenščina (še) ne gre najbolje. Prejeli smo podatke o novo skritih zakladih, kot običajno tako na listih kot v elektronski obliki. Nekaj jih je bolj tehnične narave, skritih v mestu in okolici, dejansko gre za pravi magnet za točke priljubljenosti (favorite). Seveda pa tudi tokrat ni izostal geoart, vezan na bližnje letališče. Skupaj torej preko 50 zakladov, ki so privabili v iskanje večino udeležencev srečanja. Poleg seveda številnih slovenskih ekip tudi tiste iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in celo Kanade. Zapodili smo se vsak na svoj konec, nekateri sami, še več pa v manjših ali večjih skupinah. Šibali smo po goščavi ali pa reševali prave tehnične težave trdih geolovskih orehov, kjer je bila vsaka zvezdica težavnosti res prislužena. Dan je bil lep, sonce je sijalo, kmalu je pritisnila vročina in komaj smo čakali, da se vrnemo k Šafariču na zasluženo pijačo.

Zgodaj popoldan so se začeli popoldanski dogodki. Najprej seveda tisti, povezani z otroci in njihovim ustvarjanjem. Saj je že prav, da imajo tudi oni nekaj od dogajanja. Lahko so risali, pisali, bili kreativni. Ob pomoči geolovskih animatorjev seveda. Pa ne samo njih. Tudi starejši smo se vsaj za trenutek spremenili v otroke in ustvarili marsikaj lepega. Seveda ne tako kot podmladek, potrudili pa smo vsekakor se.

Pa otroci niso samo obsedeli za mizo. Pridružili so se tudi starejšim in z  njimi čisto enakovredno ali pa celo bolj pogumno plezali na drevo, kjer so se nekateri prvič, številni pa znova podali po napeljanih vrveh in ob budnem varovanju gamska in dr.gumpija visoko pod krošnjo mogočnega hrasta.

Kot tudi že preteklo leto pa je še poseben izziv in na drugi strani zabavo za gledalce predstavljalo vzpenjanje na zaboje, seveda že tradicionalno piva Union. Eden starejših udeležencev dogodka, Vincenc1, je ob tem eno na drugo zložil praktično vse gajbice, ki so jih organizatorji pripravili. Prava korenina, ni kaj. Mlajši, ki smo stolp pod nami zrušili že neprimerno prej, smo samo debelo gledali. Vsekakor pa je bilo navdušenje vseh udeležencev teh dogodkov veliko.

Zvečer smo se dobili v mestu. Seveda je bil flash mob event nekaj, česar se je bilo treba udeležiti. Kajti tokrat se nismo zgolj slikali pred kužnim znamenjem v centru Štajerske prestolnice. Ob toplem večeru in pod skoraj jasnim nebom smo se zbrali vsak s svojim dežnikom, jih razprli in se najprej zgolj slikali, nato pa ob začudenih pogledih meščanov krenili skozi Rotovž proti spomeniku Antonu Martinu Slomšku. Tam smo naredili še drugo sliko in s tem flash mob dogodek zaključili. Zaprli smo dežnike, da ne bi prehitro priklicali dežja, kot pravi stara vraža in skupaj krenili do roba mestnega parka, kjer nas je že čakala vodička.

Spremila nas je na pravi pohod, letos kar do vrha Piramide. Tam pa ne le, da smo si lahko ogledali osvetljeno mesto pod nami in slišali iz njenih ust marsikaj zanimivega o Piramidi in dogodkih povezanih z njo, temveč nas je organizator dogodka spet presenetil. Topel večer so ohladili hladno pivo, radler, voda, sladoled za otroke. Ni da ni. Kaj takšnega res nismo pričakovali in med udeleženci je šlo tisto mrmranje, ki ga je slišati vsako leto. Le kaj si bodo naslednje leto še izmislili, ko so znova postavili tako visoka merila? Odpravili smo se poiskati še novo skriti nočni zaklad, kam točno so nas popeljali odsevniki pa seveda ne bi bilo prav, če bi povedali. Saj bi s tem tistim, ki tam še niste bili, povedali preveč. Najbolj vztrajni smo se nato ob mestnem obzidju srečali še na zaključnem klepetu, ki se je počasi končalo takrat, ko smo že krepko zakorakali v novi dan.

Nekateri so odšli proti domu, drugi smo ostali, saj se je obetala lepa nedelja in prav takšna je tudi bila. Ravno pravšnja za iskanje točk večstopenjskih zakladov, odtis štampiljke, bežanje pred Turki, reševanje tehničnih težav. Kajti vsako leto je znova isto. Ko enkrat prideš v štajersko prestolnico, jo po vsem lepem prav težko zapustiš. Sploh ker veš, da te skoraj za vsakim vogalom čakajo prijatelji, katere je vedno, res vedno, veselje srečati, z njimi poklepetati in se družiti.

Kaj je torej še reči? Nedvomno “naj” dogodek pri nas. Organizatorji po nekaj letih delujejo kot dobro utečen stroj, izumili so recept, ki deluje. Mešanico druženja, zabavnih in adrenalina polnih dogodkov, nekaj iskanja novo objavljenih zakladov in … še enkrat druženja. Saj to je vendarle tisto, kar nas res pritegne, kar nas povezuje in daje sol celotnemu sklopu dogodkov. Zato se vsako leto, ko odhajamo domov, že veselimo srečanja prihodnje leto. Da so prizadevanja organizatorjev uspešna, pa vsekakor kaže tudi to, da sedaj geolovci prihajajo že iz ožje in širše okolice, torej sosednjih držav in tudi bolj oddaljenih. Srečanja z njimi so vedno zanimiva, nekatere takoj spoznamo, saj so bili že večkrat tu, drugi so prvič. Vsi pa so nedvomno dobrodošli in rado videni gosti, prijazno sprejeti s strani organizatorjev in cele slovenske geolovske skupnosti. Zato prijazno povabljeni, še pridite k nam, lepo vas je srečati.

Every year, friends from the Štajerska region invite us to the traditional weekend meeting at Hoče. The geocaching community always attends it with pleasure and in huge numbers. What is the reason for that? Is it the proverbial hospitality, excellent organization, new caches or ingenious forms that are drawn into the map of Maribor and its surroundings? Or is it simply the fact that it is great to meet friends, shake hands and feel that you are welcome? You can really feel at home with them. And if you were about to choose, the decision would have been easy. It is as simple as that. The meeting is a wonderful coctail of all these components. And more. Because – as it has already been said in the beginning: you shouldn’t miss this.

Again, the meeting began already on Friday evening with a short event at the familiar location – the hospitable Šafarič wine cellar – where we could meet and greet each other. The next day, Saturday, was packed with a series of events. Some of them were adrenalin adventures, for example climbing a tree and putting up a tower of beer boxes. Some other events were aimed more at socializing and fun, for kids and adults alike. One of the funniest events was the flash mob, at which we surprised the locals as we were all holding open umbrellas in excellent weather. Further on, several new caches were published, and we rushed to find them on Saturday morning. Some of them will continue to attract geocachers from up close and far away, as they set up an example of how to prepare a great cache.

What can we add to all this? Certainly, this is the best event in Slovenia. After some years’ experience the organizing team works like clockwork. They have invented a recipe for success. A mix of events packed with socializing, fun and adrenalin, some new caches to search for and … socializing again. This, in the end, is what really attracts us, connects people and gives a sense of fulfillment to the whole series of events. Every year, when we say goodbye, we look forward to meeting again the next year. Another proof that the organizers’ efforts are successful is visitors coming from near and far, from the neighbouring countries and from some more distant, too. Meeting all these people is always interesting: we recognize some of them immediately as they have been coming to the meeting before, while others have come for the first time. All are most welcome guests of the local and Slovene geocaching community. Therefore, let me invite you again, do come and join us, it is so nice to meet you.