Pozdrav počitnicam

Podobno, kot pred dvema mesecema na Šmarni gori sta ekipi Kompaski in icabrian združili moči in nas tokrat povabili malo niže. Za spremembo ni bilo potrebno ob poti iskati škatlic z raznobarvnimi listki, je bilo pa modro slediti rdečim zastavicam na navigaciji. Njihov namen je bil, da se udeležimo druženja ob koncu šolskega leta na kraju, ki ga domačini imenujejo Mačkov s’nožet. Ker so pokurili letošnji bonus, jim jo je očitno zagodla prasila, ki ureja vreme in tako je bilo srečanje prestavljeno za en dan. Da pa ne bi šel ves trud v nič, so se organizatorji dodatno potrudili in prenekaterega geolovca tudi osebno nagovorili k udeležbi.

Pisana druščina uživačev

Vse je bilo nared, da se v ponedeljek, 22. junija ob 16. uri pa do poznega večera družimo na idiličnem kraju za prirejanje piknikov v Zgornjih Pirničah pod sloganom Pozdrav počitnicam. Samo srečnemu slučaju se imajo organizatorji zahvaliti, da jih ni vseh prehitel, darklugia. Temu je botrovalo, da je bil peš, ker bi zapis tekel nekoliko drugače.

Prvi obiskovalci se nabirajo.

Od pričetka pa do prehitrega konca so se mize šibile pod težo pijače in jedače, ter tudi za marsikaterega štirinožca je bilo poskrbljeno. Ob prihodu se je še hladila špinačna pita, vmes ni manjkalo dobrot z žara, tomsetki so nas razvajali s torto, za konec pa so kraljevale nesladkane miške izpod marljivih rok severne predstavnice Kompaskov. Teh so se najbolj razveselili otroci, ki med preganjanjem niso imeli časa za hrano.

Master chef

Čeprav je bilo mišljeno, da bi se poleg druženja odvijal tudi športni program, je veliko igrišče večinoma samevalo. Otroci so se ves čas podili naokoli, a nikakor se ni nabrala dovolj velika družba, ki bi sestavila ekipi za odbojko ali nogomet. Tako je začetno drzno napenjanje mreže za odbojko doživelo slab konec.

Otroci so edini pokazali zanimanje za športne igre.

Poleg hrane je bil drugi vezni člen še obvezni geočvek. Ni bilo važno ali so bili to prvi udeleženci ali pa kasnejši zamudniki, vsi so bili več kot toplo sprejeti in vsi so se z lahkoto pridružili pogovoru. Edino manjša skupina keškarjev – Rozinica, Holy Wether in Amantes-Amentes je bila tako drzna, da se je odpravila na lov za okoliškimi zakladki, ki pa se je po uri iskanja vrnila po okrepčilo.

Omizje z vpisnim dnevnikom in nabranimi sledljivčki.

Čas je v brezskrbnem pogovoru hitro mineval in čeprav so dolgi dnevi, se je nezadržno pričel spuščati mrak. Nekaj najpogumnejših nas je vztrajalo do konca in pomagalo organizatorjem pospraviti prinešeno. Če ne bi naslednji dan lilo, kot iz škafa, bi bili najbrž preskrbljeni tudi za naslednji dan.

Pogovor je tekel kot namazan. Ni čudno, da je naslednji dan deževalo.

Vsi zadovoljni smo se poslovili in se organizatorjem zahvalili za brezhibno izpeljano druženje, ter si zaželeli lepe počitnice z mislijo, da prihodnjič pa sigurno pade tudi kak športni turnir.