Gremo v naravo

Letos so nas Američani presentili z dvema CITO tednoma in že spomladi smo dobili idejo, da se s taborniki ne bi šli le klasičnega čiščenja, temveč da bi resnično poskrbeli za naravo, kot je potekala akcija Ohranimo slovenske gozdove. Žal, se je izkazalo, da je faza sajenja končana, ter da bo treba skupne plane premakniti na jesen. Tako nam je po dolgem dogovarjanju in usklajevanju le uspelo dobiti primeren datum, 15. oktober. Takrat pa narava ni imela posluha in se je nad Slovenijo ravno sprehajala konkretna nevihta. Ni nam preostalo drugega, kot da računamo na vaše razumevanje in tudi mi prestavimo naš CITO dogodek za en teden.

Jutranji zbor pred upravno zgradbo

Deset minut do zapovedanega snidenja pred vhodom v upravno poslopje še ni bilo nikogar in sprva sem posumil, da smo spet kaj pomešali ure. Ko sem se ponovno prepričal, da bo ura kar prava, se je kot prvi pripeljal revirni gozdar. Potem pa so začeli kapljati kolegi geolovci, taborniki in ostali prostovoljci, ki jih tudi mrzlo, megleno jutro ni odvrnilo, da bi ostali doma. Na parkirišču smo med čakanjem opravili tudi formalnosti, kot vpisovanje v dnevnik in popisovanje sledljivčkov. Pretiranega dela nismo imeli, tako da je nekaj časa ostalo tudi za jutranji klepet. Kmalu je od organizatorjev prišlo povabilo, da se premaknemo pred upravno zgradbo.

Taborniki so prvo opravili svoj ritual, potem pa smo od njih in gozdarjev slišali pozdravni govor in navodila, kam jo bomo mahnili skupaj čez nekaj trenutkov. Kolona se je premaknila čez zaspan in neobljuden Arboretum in krenila na pot do Jelove drage. Tu smo spet strnili vrste in tokrat so nam gozdarji razložili resnični namen našega obiska. Pred tremi leti je bilo poškodovanega precej gozda, kar smo skušali deloma omiliti. Po eni strani smo na novo posejevali mlada drevesa, a drug problem se je pokazal, da se polomljenega drevja ni moglo pravočasno odstraniti. Tako je dodatna škoda nastopila z čezmernim pojavljanjem različnih vrst podlubnikov. Delo v gozdu še zdaleč ni končano, zato so taborniki nadaljevanje pogozdovanja poimenovali Gremo v naravo! Neguj gozd, neguj sebe.

Prvi del srečanja je bil namenjen negovanju gozda, kjer smo skušali po najboljših močeh skrčiti robidovje in mlade sadike dreves osvoboditi plevela. Kot je bilo razloženo, je to šele začetni del, da se nazaj vzpostavijo prvotna drevesa, jelke, ki so nekoč rasla tu. Gozdarji gledajo naprej za več generacij in šele zanamci bodo lahko ponovno uživali v vseh lepotah tukajšnjega gozda. Po kakšni uri dela pa je sledila krepčilna malica in organizatorji so za najmarlivejše pripravili celo priložnostna darila. Taborniki so prejeli lične našitke za njihove kroje, ostali pa smo dobili v roke priložnostno knjižico.

Zvezde TV Dnevnika

Drugi del je bil namenjen negi samega sebe in taborniki so organizirali najrazličneješe aktivnosti, kot meditacija v gozdu, rahlo drugačno potapljanje ladic, gradnjo škratje dežele ter guganje na ”naredi si sam” gugalnici. Nekatere pridne ročice so se poslovile od nas, drugi pa smo šli raziskovat posamezne točke. Obveščeni smo bili, da pridejo še štiri ekipe, tako kjub mrazu nismo še mogli zapustiti prizorišča. Ob čakanju smo dva geolovca nepričakovano našli med taborniki, tako da se je obisk srečanja zaključil ob udeležbi kar 13. ekip. Zamudnikom smo predali navodila, saj so se kljub koncu dela želeli preizkusiti v negi gozda, mi pa smo jo zadovoljno mahnili proti izhodu.

Po končani akciji smo uspeli izvedeti, da se je istega dne širom po Sloveniji na kar sedmih lokacijah udeležilo 420 posameznikov, ki so prispevali svoj delež pri ohranjanju gozda. Ker pa nas je na terenu obiskala tudi televizijska ekipa, smo nenadejano pristali tudi v večernem dnevniku. Kljub prispevku 5 odstotkov, pa smo očitno geolovci hvaležen material za raznorazne zgodbe.

Avtor vseh objavljenih fotografij je Luka Bergant, ki mi jih je prijazno posodil za potrebe prispevka.