Zakleti zakladi vabijo na nočni geolov
Čas, ko rezljamo buče, tudi v geolovskih krogih ne mine brez nekaj zabave z duhovi, zombiji in prikaznimi vseh vrst. Da pajkov, netopirjev in čarovnic niti ne omenjamo. S sedeža igre v Seattlu nas letos pošiljajo odkrivat Zaklete zaklade. Z najdbo zaklada ali udeležbo na dogodku v času od 29. do 31. oktobra si bomo prislužili spominek, ki pa ne bo samo spominek, ampak tudi sporočilo iz onostranstva. Kot se za taka sporočila spodobi, bo zavito v tančico skrivnosti. Ko (oziroma če) ga bomo razvozlali, bo to prineslo olajšanje še Duhu nenajdenih zakladov, ki menda nekje ujet čaka, da mu bomo na spletni strani hauntedhides.com odprli vrata na prostost.
Čarovniškim motivom primerno nas z Zakletimi zakladi spodbujajo predvsem k obisku nočnih zakladov. To so zakladi, ki naj bi jih iskali predvsem ponoči, saj jih je podnevi veliko težje (ali skoraj nemogoče) najti. Tudi doživetje pri iskanju je ponoči nekaj povsem drugega kot podnevi. Kar je čez dan skoraj misija nemogoče, se v večini primerov v temi spremeni v verigo bleščečih kresničk, ki ji sledimo do velikega cilja. V Sloveniji premoremo vsaj 24 nočnih zakladov. Nabrali smo jih na posebnem seznamu (če smo katerega izpustili, nas, prosimo, opozorite). Nočne zaklade bomo sicer izmed drugih običajno prepoznali že na prvi pogled, saj je zelo priporočljivo, da je zveza »nočni zaklad« del imena zaklada. Dodatno nam bodo v pomoč atributi
ki pomenijo »nočni zaklad«, »priporočljivo iskati ponoči«, »zahteva uporabo svetilke« in »zahteva uporabo UV svetilke«.
Iskanje nočnih zakladov zahteva nekoliko drugačno pripravo in dodatno opremo. V temi se ne moremo več zanesti na čut, ki ga sicer največ uporabljamo – vid. Okoliščine take dogodivščine bodo zato čisto drugačne in zaradi tega nekaj posebnega. Za začetek preverimo vremensko napoved; ob napovedanih padavinah raje ostanimo doma. Jasno nočno nebo nam bo sicer postreglo s čudovito zvezdno preprogo, a vedimo, da se okolica ob jasnih nočeh hladi hitreje kot sicer in so temperature zato nižje. Če se podajamo v naravo, ne bodo odveč nepremočjivi pohodni čevlji, saj je podrast lahko mokra zaradi rose. Če pot vključuje ceste zunaj naselja, imejmo s seboj odsevna oblačila. Ne pozabimo na dovolj pijače in prigrizek. Za otroke moramo še posebej poskrbeti. Ker nočnih pohajkovanj niso vajeni, se njihovo razpoloženje hitro spreminja med navušenjem, zaspanostjo, razigranostjo in utrujenostjo.
Posebno pozornost posvetimo elektronski opremi, na katero se bomo ponoči zanašali še bolj kot podnevi. Imejmo s seboj dovolj svetilk (za vsakega udeleženca eno) in še kakšno rezervno. Akumulatorji naj bodo polni, ne pozabimo na rezervni vir napajanja. Še podnevi nam kak zaklad vzame precej več časa od načrtovanega. Tudi GPS naprave in telefoni naj imajo dovolj rezerve. Pri tem morajo še posebej paziti tisti, ki svoj telefon uporabljajo za navigacijo. Shranimo GPS lokacijo avtomobila, saj ne vemo, po kateri poti se bomo vračali. Vsekakor je pametno, da z GPS napravo snemamo sled, ki nam utegne ob povratku priti še kako prav (pri enem od nočnih zakladov pa celo pomagati pri najdbi). Ponoči so vse mačke črne (in vsa drevesa smreke), naša pozornost pa je bolj usmerjena na odsevnike kot na okolico, zato se ne zanašajmo na to, da bomo prepoznali prav vsak odcep poti, na katerega smo zavili.
Načrtovanja obiska nočnega zaklada se je potrebno lotiti še bolj skrbno, kadar okolice ne poznamo. Dobro preberimo opis zaklada (v enem bomo npr. zasledili opozorilo, da se ljudje v tistem gozdu izgubijo tudi podnevi), preučimo zemljevid in bodimo pozorni na vse avtorjeve opombe. Kje bomo parkirali avto? Po kateri poti bomo šli do začetne točke? Kako bomo prepoznali začetek nočnega zaklada in kako bomo nadaljevali z iskanjem? Kadar je teren zaklada težji, je pametno, da z nočnim podvigom seznanimo tudi kakšno tretjo osebo, ki nam lahko priskoči na pomoč v primeru težav. Koga boste sicer klicali sredi noči, če se zgodi kaj nepredvidenega?
Danes večina geolovcev uporablja LED svetilke, ki imajo nekaj odličnih lastnosti: so majhne in lahke za dano svetilnost ter zelo varčne. Potrebno se je zavedati, da močnejša svetilka ni vedno najboljša za nočno iskanje. Človekovo oko se namreč v 10-20 minutah prilagodi na mrak in močni bliski bele svetlobe to prilagoditev rušijo. Kar spomnite se nočnih slikanj s bliskavico, kjer potrebujemo kako sekundo, da ponovno spregledamo. Čeprav imate snop svetilke usmerjen v oddaljeno točko, se bo svetloba še vedno odbijala od bližnjih listov in vej (ki bodo nenormalno svetle barve – prvi znak, da je svetloba premočna za trenutno adaptacijo očesa) in nas slepila. Ta pojav dobro poznajo na primer astronomi, ki na terenu pred svetilke postavijo rdeč filter. Rdeča svetloba namreč manj uničuje nočni vid. Nekateri se tudi na nočne zaklade odpravijo s svetilkami z rdečimi filtri, ki jih po potrebi enostavno odstranijo.
Praktične so čelne svetilke, ki jih nastavimo tako, da so usmerjene v tla pred nas. Tako imamo proste roke za navigacijo ter pomoč pri iskanju. Ta prijazna lastnost čelne svetilke, da sveti tja, kamor gledamo, pa je v kombinaciji s splošno prijaznostjo geolovcev zelo neprijetna: kadar se na iskanju nočnega zaklada pogovarjate s kolegom, pozabite mamine nasvete in ga ne glejte v oči! Glejte v tla!
Pri veliki večini, če ne kar pri vseh nočnih zakladih pri nas, bomo na izhodiščnih koordinatah s svetilko iskali odsevnik, ki nas bo usmeril naprej. Odsevniki so običajno postavljeni na 10-20 m, razdalja je lahko tudi krajša, če to zahteva konfiguracija terena. V pravi smeri bo dobra svetilka razkrila kar nekaj zaporednih odsevnikov, če pa nas zanese iz smeri, utegne biti iskanje naslednjega kar težavno. Morda bo treba na poti do tako želene škatle opraviti še kakšno nalogo in se z navigacijsko napravo usmeriti na določene koordinate, kjer nas spet čaka niz odsevnikov. Presenečenja kot na zgornji sliki, predvsem v času okoli Noči čarovnic, niso izključena. Končne točke ni težko prepoznati, saj je običajno označena z odsevnikom drugačne barve ali z več odsevniki, razporejenimi v nedvoumen vzorec. Ples veselja ob najdbi se lahko začne. Potem pa je treba še nazaj na izhodišče. Kaj smo že zgoraj zapisali o snemanju GPS sledi?