Zaklad meseca – Človek, ne jezi se by apneli
Naziv Zaklad meseca si je oktobra 2016 priboril zaklad Človek, ne jezi se, za katerega je lastnik apneli v opisu skromno zapisal, da »vam ne bo prikazal ničesar novega, še manj pa zanimivega, je namenjen zgolj zabavi in jezenju iskalcev«. Očitno smo geolovci dokaj dolgočasni in nedomiselni ljudje, posebej tisti s Premium članstvom. Zaklad se namreč kljub opisu po skoraj 60 najditeljih (v času pisanja tega prispevka) lahko pohvali z velikim deležem favoritov in mestom pri vrhu vseh statistik priljubljenosti na spletišču Project-gc med zakladi, objavljenimi v zadnjih 2 letih. Kaj ga torej uvršča med najbolj priljubljene?
Morda to, da vse, kar je apneli zapisal v opisu, res drži? Ideja ni nova, vendar se je je lotil na izviren način in sredstva za jezenje iskalcev koncentriral na zelo majhnem prostoru. Poti do vpisa v dnevnik sta dve. Klasična je očitna na prvi pogled. Pogled, ki geolovcu požene kri v glavo in ga usmeri na drugo pot, ki se zdi kot bližnjica, a zahteva kar veliko potrpežljivosti. Zato se zna zgoditi (in se je glede na zapise najditeljev tudi zgodilo), da se geolovec, ki tako blizu vsebnika seveda ne bo odnehal, najprej loti iskanja skritega orodja, potem pa se vda v usodo in se loti dela. Jeza je samo eno od čustev, ki ga ob tem preplavlja. 😉 Ko se na koncu le prebije do dnevnika v vsebniku, ki mu niti Danijel ne more storiti nič hudega, sta zagotovo prisotna samo še zadovoljstvo in smeh, ob vračanju zaklada v prvotno stanje pa še nekaj sadističnih misli, namenjenih naslednjemu obiskovalcu.
Naneslo je, da sem bil pri tem zakladu celo med prvimi najditelji. Spomnim se, da sem se kljub spodbudam kar precej obiral, potem pa le skočil na kolo. Med tuhtanjem, kaj bi lahko bil »naravni otok«, sem se skoraj odpeljal predaleč. Pravi odcep s ceste v Gameljnah mi je pokazal kar sam lastnik, ki mu firbec ni dal miru in je dogajanje opazoval najprej na varni razdalji, potem pa iz neposredne bližine. Ob zakladu je bila druščina geolovcev že sredi dela. Da jih ne bi motil, sem se lotil iskanja skritega orodja. Moja naivna predstava, da nečesa, kar je skrito v krogu 6 m od vsebnika, res ne more biti težko najti, se je izkazala za … hmmm … naivno. Pa sem kljub temu našel kar hitro, najbrž zato, ker so mi drugi povedali, kje so že neuspešno iskali. Do vpisa smo sicer prišli na klasičen način, da ni šlo vse delo v nič. Potem pa smeh, čestitke lastniku in odhod na bližnjo lokacijo, na kateri smo ob takih in drugačnih napitkih izvedeli še nekaj podrobnosti o izvedbi zaklada.
Vsekakor zaklad, vreden obiska in laskavega naslova. In če vas pot do vpisa v dnevnik res zjezi, si lahko jezo ohladite v bližnji Gameljščici. Hote, ali nehote med iskanjem še enega zaklada meseca istega lastnika.