Iskanje zakladov v okolici Ohridskega jezera

Ohridsko jezero. Ohrid. Biser Makedonije. In po skupku naključij službeno potovanje na 6. mednarodni farmacevtski kongres prav v te kraje. Kaj si lahko človek sploh še želi? Morda nekaj časa za iskanje zakladov?

Službeni del je bil natrpan. Celotno potovanje je namreč trajalo tri dni, s tem da smo v četrtek prileteli v Ohrid ob sončnem zahodu, v soboto pa iz njega prav tako ob sončnem zahodu odleteli. Dopoldneva sta tako minila v duhu predavanj kongresa. Izvedeli smo nekaj novosti, dobili nekaj potrditev naših predvidevanj ter skozi okno opazovali jezero, ki se je kopalo v sončni svetlobi. Popoldnevi so bili rezervirani za oglede. Sam pa nisem mogel mimo tega, da ne bi poiskal še nekaj zakladov.

Cerkvica Sv. Nauma.

V petek smo obiskali samostan Sv. Naum. Prelep kraj, ki si zagotovo zasluži vsaj obstoječa dva zaklada, če ne še kakšnega več. Prvi zaklad Sv. Naum smo našli ob eni od manjših cerkva ob samostanu. Filmska škatlica je ležala v blatu ob zidu. Pospravili smo jo na manj očitno in izpostavljeno mesto. Drugi zaklad Ohrid-Saint Naum se je skrival kakšnih 10 metrov izven točke nič v skalah ob spomeniku. Lična epruveta je bila hitro odkrita in ponovno pospravljena v skrivališče.

Sobota je bila namenjena ogledu nekaterih znamenitosti Ohrida. Pričeli smo z Muzejem ikon, ki pa sem ga kmalu zapustil in se posvetil iskanju zaklada The Holy Mother Perivlepta. Možnih skrivališč je bilo več. Ko sem preiskal skoraj vse, sem v enem našel sumljiv zavitek papirja. Previdno sem segel proti njemu in kmalu opazil, da skriva zaklad povsem druge vrste. Nisem se poglabljal ali je pasji ali morda kar človeški, rajši sem iskal naprej in prav v zadnjem skrivališču našel vrečko z dnevnikom. Nič posebnega, a sem bil vseeno vesel, saj je zaklad skrit res na lepem kraju.

Sledil je ogled antičnega gledališča. Čeprav sem jih videl že kar nekaj, me vsako znova navduši. Ohridsko me je navdušilo zaradi svoje lege in razgledov. Zaklad Antic theatre, ki se skriva v njem, je bila ponovno hitro najdena vrečka z dnevnikom. Bolj me je navdušil obisk Plaosnika. Lep kraj, lepa cerkev, zanimive izkopanine. Zaklad Plaoshnik je bila plastična škatlica za prehranska dopolnila, skrita pod kamnom izven same znamenitosti. No vsaj velika je bila, žal pa prazna. Vseeno kraj vreden obiska.

Pri zakladu Plaošnik.

Sledil je spust do obale. Pot nas je vodila mimo lepih cerkvic in kapelic, žal pa ob njih ni bilo postavljenih zakladov. Ob jezeru smo pokosili, nato pa smo imeli prosto do odhoda avtobusa. Sklenil sem izpolniti obljubo, ki sem jo dal hrvaškemu recenzentu Sovi, in obnoviti enega njegovih zakladov.

Cerkvico sv. Sofije sem kmalu našel. Zaklad je izginil, ko so preurejali okolico in prestavili klopco ter kamenje ob poti. Tudi maketa se je znašla na drugem mestu. Ko sem prišel do cerkvice, so tam ravno zaključevali s poročnim obredom. Opazoval sem mladoporočenca med sprehodom in ves cirkus okoli njiju. Hkrati sem s pogledom iskal novo skrivališče za zaklad Ohrid – Church of St. Sophia. Ko so svatje odšli, sem hitro potisnil pripravljeno epruveto pod izbran kamen, jo dobro zakril in izmeril nove koordinate. Seveda sem za lažje iskanje naredil tudi nekaj slik. Zadovoljen sem odšel, a kmalu ugotovil, da sem se pozabil podpisati. Mislim, da so naknadne najdbe dober dokaz, da sem bil resnično tam.

Pred odhodom avtobusa mi je ostalo še nekaj časa. Tako sem obiskal še pomol, kjer naj bi se skrival sicer neaktiven, a še vedno prisoten zaklad Ohrid Harbour. Na samem pomolu nisem opazil ničesar sumljivega. Nato sem zagledal, da je tik nad gladino vode ozek plato, kamor bi lahko stopil. V »ta k’mašni« obleki in lakastih čeveljcih sem se sprehodil centimeter nad jezersko gladino okoli pomola, kjer sem v eni od razpok zagledal vrečko z vlažnim dnevnikom. Pričakoval sem sicer nekaj drugega, izvirno skrivališče, a ker je bil dnevnik poln podpisov in poleg njih tudi potujoči kovanček, sem se enostavno vpisal in zapustil pomol, preden bi mi kakšen večji val uničil obleko.

Pogled na mesto Ohrid iz pristanišča.

S tem se je moj službeni in geolovski obisk Ohrida zaključil. Videl sem veliko zanimivih, lepih in nenavadnih krajev ter znamenitosti. Čeprav so bili zakladi enostavni in slabo ohranjeni, niso pustili grenkega priokusa. Vidi pa se, da so jih postavili turisti in da jih ti tudi vzdržujejo s pripomočki, ki jih imajo s seboj. Zagotovo pa vredno ogleda, saj se tu potrdi znano pravilo, da pravi zaklad ni plastična škatlica, ampak doživetje samo. In Ohrid ima tega veliko.