Nekaj o sledljivčkih za začetnike (in vse ostale)
Sledljivčki (angl. trackables) so majhni predmeti z enolično sledilno kodo, ki potujejo od zaklada do zaklada, potovanje pa je mogoče spremljati na geocaching.com. Letošnja mednarodna dirka sledljivčkov je že v drugi polovici, zato je koristno, da se znova spomnimo, kako sploh ravnati z njimi. Da bodo Peklenske račke in drugi tekmovalci zanesljivo prišli do cilja, potem pa nadaljevali svojo pot po svetu.
Sledljivček (pišem le o tistih, ki jih je mogoče slediti na uradnem geolovskem spletišču) bomo v zakladu med drugimi predmeti prepoznali po napisu, da je sledljiv na geocaching.com (»track/trackable/discover at Geocaching.com« ali nekaj podobnega) in vtisnjeni sledilni kodi. Sledilna koda je šestmesten niz znakov in števk (npr. MN65TZ) in je značilna za vsak sledljivček . Če jo vpišemo v iskalnik na geolovskem spletišču, nas bo pripeljala na stran z opisom sledljivčka. Potrebovali jo bomo za zapis, da smo sledljivček pobrali ali opazili. Pomembno je, da je ne razkrijemo drugim (na fotografiji ali v dnevniškem zapisu), saj naj bi bila vidna samo tistemu, ki ima sledljivček dejansko v rokah. Travel Bug sledljivčki in druge sledljive ploščice so običajno pripeti na kak drug predmet (manjše igrače ali spominke, pred kratkim pa smo lahko prebrali tudi o sledljivem betonskem zidaku, ki je obkrožil svet), geokovanci pa večinoma potujejo sami.
Kaj torej storiti, če v zakladu opazimo sledljivček? Ga lahko vzamemo? Lahko, če smo pripravljeni zabeležiti, da smo ga pobrali iz zaklada, mu pomagati na poti po svetu in zabeležiti, da smo ga odložili v drug zaklad. Pomembno je vedeti, da sledljivček ni predmet za menjavo, ampak je v zakladu le »na obisku«. Zato ga lahko vzamemo ne da bi v zameno v zaklad kaj odložili (za druge nesledljive predmete seveda velja načelo poštene menjave: v zakladu pustimo v zameno nekaj enake ali večje vrednosti). Lahko jih vzamemo tudi več. Seveda je prijazno, če kaj pustimo tudi za druge geolovce, sploh v zakladih, kot so Travel Bug oziroma TB hoteli (zakladi, namenjeni predvsem izmenjavi sledljivčkov – kot npr. TB-Guesthouse Ljubljana), kjer je obisk velik. Pri manj obiskanih zakladih lahko s preveliko uvidevnostjo sledljivčku naredimo medvedjo uslugo: mesece bo ždel v osamljenem zakladu, njegov lastnik pa se bo spraševal, ali ni morda že izgubljen, če ga prvi geolovec, ki je zaklad našel po nekaj tednih ali mesecih, ni vzel s sabo. Naš Travel Bug sledljivček Enschede or Bust je v zakladu grad Grad Medija tako obležal za skoraj osem mesecev. Prepričan sem bil, da je izginil, saj se je pri zakladu zvrstilo kar nekaj geolovcev (res večinoma manj izkušenih), dokler ga ni kot božični čudež le pobrala ekipa Monelvi in ga poslala naprej na pot.
Sledljivček smo prepoznali med predmeti v zakladu in ga pobrali. Kaj pa zdaj? Čim prej zabeležimo, da ga imamo v rokah. To je preprosto opravilo, s katerim ne odlašamo. Na spletni strani geocaching.com v iskalniku s sledilno kodo poiščemo stran z opisom sledljivčka in z izbiro povezave »Našli? Zabeležite najdbo!« zabeležimo, da smo sledljivček pobrali. S tem opravilom ga tudi na spletu iz zaklada prenesemo v svoj inventar. To je priložnost, da preberemo opis sledljivčka in si ogledamo njegovo potovanje, predvsem pa se poučimo o cilju, ki ga je sledljivčku določil lastnik. Če lahko pomembno prispevamo k temu cilju, lahko sledljivček obdržimo tudi dalj časa, sicer pa je zanj najbolje, če ga v razumnem času – smernice omenjajo 14 dni, sprejemljivo bo najbrž tudi dvakrat toliko, če svojo geolovsko pot beležimo tudi v sledljivčkov dnevnik – odložimo v drug zaklad. Tudi ko ga odložimo, je pomembno, da to čim prej zabeležimo v dnevnik (na podoben način, kot smo zabeležili najdbo).
Travel Bug Story by Chiliconsushi from Geocaching on Vimeo.
Sledljivčka nikakor ne smemo odložiti, če prej nismo zabeležili, da smo ga pobrali. Če to storimo, bo še vedno zabeležen v inventarju zaklada, v katerem smo ga našli (čeprav ga v njem ni), napake pa brez sledilne kode ne bo več mogoče popraviti. To lahko povzroči zmedo in razočaranje pri geolovcih, ki pričakujejo, da bodo v zakladu našli sledljivček (ja, nekaterim je lahko to glavni motiv za obisk posameznega zaklada). Hkrati se s tem izgubi tudi del potovanja. Seveda se nemalokrat zgodi, da ima sledljivček, ki smo ga pobrali iz zaklada, navidezno še vedno v rokah ekipa, ki ga je tja odložila. V času dopustov je to še posebej pogost pojav. V tem primeru ga ne prevzamemo takoj (čeprav bi to, ker poznamo sledilno kodo, lahko storili), ampak ji pustimo nekaj časa. Če se mudi (ker želimo sledljivček odložiti v zaklad ali oddati na geolovskem dogodku), ji lahko pošljemo sporočilo s prošnjo, naj sledljivček odloži tudi v spletnem dnevniku, prevzem pa je skrajen ukrep, če ni (pravočasnega) odziva.
Pri ravnanju s sledljivčki se je treba zavedati, da imajo nekje (lahko tudi zelo) daleč stran lastnike, ki spremljajo njihovo potovanje in nestrpno čakajo nove zapise v dnevniku. Mojster, ki je pobral eno naših tekmovalnih račk pred tremi tedni, ni z njo naredil še niti kilometra, čeprav je od takrat našel že nekaj deset zakladov in obpotoval pol sveta. Ne zgledujmo se po takih, saj imamo boljše zglede med našimi geolovci. Če sledljivček poberemo iz zaklada, za nekaj časa prevzamemo odgovornost zanj. Skrbno beleženje vseh opravil je najmanj, kar smo s tem prevzeli nase. To je še posebej pomembno, ker se bliža cilj dirke HQ Duck Dash. Zaenkrat kaže, da bodo imeli sledljivčki možnost zaključiti dirko v Ljubljani in na Ptuju. Gotovo se bo nekaj tekmovalcev mudilo tudi v naši okolici. Pomagajmo jim do konca in naprej!