Iz Novega sveta: Dogodek na visoki ravni
V geolovu je, kot tudi sicer v življenju, vedno dobro biti ob pravem času na pravem mestu. Če se to zgodi po naključju, je še toliko bolj vredno zgodbe. Tokratna štorija Iz Novega sveta zato govori o zakladu View Carre’ oziroma udeležbi na istoimenskem dogodku v New Orleansu.
View Carre’ ni kar tako. Še danes je z 931 favoriti daleč najbolj priljubljen večstopenjski zaklad v ZDA in ima po 13 letih in več kot 2.300 najdbah količnik favoritov impresivnih 63 %. Med zakladi z vsebnikom mu daleč naokoli ni para. Ima pa manjšo pomanjkljivost, ki otežuje dostop: je namreč arhiviran. Vendar se splača pisati lastniku, mi je rekel floridski prijatelj CBX25, saj se rad odzove, če ima čas. Vzel sem ga resno in se načrtovanja obiska lotil že na letališču jutro po usodni noči. Kakšna sreča! Možnost za obisk zaklada se je ponudila drugi dan mojega bivanja v New Orleansu v okviru geolovskega dogodka View Carre’ 2016, s katerim lastnik enkrat letno omogoči organiziran dostop do velike škatle in ogled lokacije.
Zaklad je bil leta 2003 postavljen v strojnici na vrhu stolpnice One Canal Place (z 32 nadstropji in 134 m danes deveta, ob dokončanju leta 1979 pa tretja najvišja stavba v mestu), kjer je bil njegov lastnik Bamboozle oziroma Henry vodja vzdrževalcev. Večstopenjski zato, ker je bilo treba na izhodiščnih koordinatah v preddverju stolpnice poiskati način, kako priti do vpisa. Pogumnejši so vprašali na recepciji, drugi pa so tavali naokoli, dokler niso pritegnili pozornosti varnostnika, ta pa je namesto policije poklical Henryja ali kakega drugega vzdrževalca (v zapisih se najpogosteje omenjata Ken in Al). Skupaj so nato z dvigalom s prestopi v 17. in 30. nadstropju odšli najprej do skrbno pripravljene škatle, potem pa še na streho, s katere se odpre razgled na mesto.
New Orleans nima javno dostopne razgledne ploščadi (kot npr. New York ali Chicago), zato je Henry geolovcem omogočil nekaj posebnega. Razgled je dal zakladu tudi ime: view (angl. razgled) je besedna igra z imenom bližnje znamenite Francoske četrti (Vieux Carré oziroma Stari kvadrat). Zaklad View Carre’ je bil arhiviran leta 2013 zaradi Henryjeve upokojitve in vse večjega obiska, ki ga geolovu sicer naklonjeno osebje ni več zmoglo. Škatla pa je ostala na svojem mestu in jo je še mogoče obiskati po dogovoru z lastnikom ali skupinsko ob dogodku.
- Prvi obiskovalci in lačni bunkeljni
- Menjava sledljivčkov

Gneča za vpis. Lokalni Kremenčkovi slikajo razstavljene geokovance in znamenito Bamboozle pohodno palico.
Drugo novembrsko soboto se je pred eno od restavracij hitre hrane v tretjem nadstropju stolpnice nabrala kar velika množica. Po dobre pol ure geoklepeta se je začela operacija transportiranja udeležencev na streho. Seveda smo morali v dvigalo v več skupinah. Med izmenjavo sledljivčkov sem se tako zaklepetal, da sem končal v zadnji skupini, ki jo je vzdrževalec Ken pospremil navzgor. Pa se je bilo treba za svoji dve minuti ob zakladu kljub temu postaviti v vrsto. Čakala me je velika rumena skrinja z dnevnikom in predmeti za menjavo, nad njo pa razstavljena dva zakladu posvečena geokovanca s sledilnima kodama in primerek pohodne palice, po kateri je ekipa Bamboozle (poleg svojih zakladov in dolgoletne aktivnosti v skupnosti) menda zaslovela tudi zunaj meja Louisiane. Potem pa je Henry odprl vrata in …
Znašli smo se na strehi. Pravi strehi prave stolpnice z orjaško klima napravo, omaricami za inštalacije vseh vrst, heliportom in mehko pohodno hidroizolacijo, na kateri so visoke pete strogo prepovedane. Kamor sicer poleg vzdrževalcev in občasno geolovcev zaidejo samo še tipi, kot sta James Bond in Spiderman. Nadaljevanje je bilo zelo predvidljivo: postal sem obraz v množici, ki je tekala po strehi z enega konca na drugega z odprtimi očmi in usti. Doživetje je bilo res enkratno. Razgled, ki ga ne zastira kovinska mreža ali dvojno steklo, skozi katerega se ne da fotografirati brez odseva. Presežek, ki smo ga med milijoni turistov v New Orleansu deležni le nekateri geolovci. Slike povedo vse.
- Čakajoči na helikopter
- Mogočni Misisipi
- Geočvek na visoki ravni
- Pogled proti zahodu
Po kakih 20 minutah nas je Henry pospremil nazaj v dvigalo in poslal navzdol, Ken pa nas je v četrtem nadstropju usmeril v sejno sobo na skupinski zaključek dogodka. Vsi smo prejeli priložnostna darilca, pathtag kovanec in zbirateljske sličice ekipe Bamboozle (slednje si je nekaj geolovskih ekip iz Louisiane naredilo po vzoru na kartice s podobami igralcev bejzbola, nekaj podobnega kot Panini sličice nogometašev pri nas), izžrebani srečnež pa še Bamboozle pohodno palico. To je bil najbrž prvi srečelov, na katerem sem držal pesti, da ne bi bil izžreban. Pohodno palico je prejel v dar še eden od prisotnih vojaških veteranov (ja, v ZDA smo), uradni del dogodka pa se je zaključil s podelitvijo Bamboozle geokovanca kot nagrade za geolovske dosežke v regiji Louisiana/Mississippi. V klepetu z organizatorjema sem si priskrbel še nekaj podatkov za ta prispevek, potem pa poiskal izhod iz stavbe (ni bilo tako enostavno).
- Louisianske legende
- Ekipa Bamboozle: Marilyn in Henry
Ta dan je bil v celoti bolj geolovski. Seveda sem takoj po zaključku dogodka zavil proti bližnjemu zakladu in prav nič presenetljivo ob njem zagledal znan obraz. V mestu je bil tisti dan tudi velik Ingress dogodek, zato z navigacijo v roki ob čudakih v modrih in zelenih ogrinjalih nisem vzbujal posebne pozornosti. Pot me je zanesla še v četrt Garden District, kjer sem lahko dodobra spoznal lokalno verzijo kandelaber zaklada: nano vsebnik na gasilskem hidrantu. Po deseti najdbi in nenačrtovanem, a dobrodošlem ogledu pokopališča Lafayette #1 sem imel za ta dan dovolj.
Tokratni obisk ZDA se je zaključil s 66 najdbami v 6 zveznih državah. Za geolov v ZDA skromna številka, poreče kdo. Pa je vseeno prispevala k mojemu geolovsko najboljšemu mesecu po oktobru 2015. ?