Kako smo rešili Zlato lisico

Smučarsko tekmovanje Zlata lisica šteje že 56 tekmovalnih let, a letos (februar 2020) ni imela sreče z vremenom. Kljub nepredvidenim zapletom bo v naslednjih letih spet na voljo, ker smo jo rešili.

Priprave na smuko

Splošno je govora o smučarskem tekmovanju, v geocacherskih vodah pa o zakladku GC13Y7V z enakim imenom. Ta na vas čaka pod Pohorjem že več kot 10 let, kar je za zakladek že lepa starost. V zadnjih 3 letih sem ga iskal že 2x, a obakrat neuspešno. Imel sem ga na opazovanju in čakal, da ga kdo najde. A se ni premaknilo nič.

Stara pohorska gondola

Enkrat sem na dogodku ujel celo lastnika in ga pobaral o skrivališču. Dobil sem dodatni namig, a nekako ni bilo časa za iskanje. Me je pa zato vzpodbudil reviewerjev namig, da bo šel v arhiviranje, če se ne bo kaj premaknilo. Tako sem se mrzlega zimskega dne oborožil z vsem orodjem in se odpravil pod Pohorje, da rešim to starino. Imel sem celo spoiler sliko od lastnika, kje točno naj bi bil.

Fotokopiran spojler od lastnika

Problem iskanja pa je bil v tem, da so pred nekaj leti v okolici posekali večino velikih dreves in se je do danes vse tako zarastlo, da je teren praktično neprehoden. Prebijal sem se skozi vejevje in po kakšni uri iskanja celo našel štor iz Valdijeve spoiler slike. Baje naj bi se zakladek nahajal pod kakšen meter visokim kupom vejevja, ki so ga tja nametali gozdarji. Kup je bil res velik, a sem bil pripravljen; beri: grablje, žaga, motka, rokavice.

Ali je štor iz spojlerja ali ne?

Del kupa z vejami, ki ga je že prerastla podrast. Tukaj spodaj se skriva…

GC orodje

Začel sem odstranjevati veje in to je trajalo in trajalo. Vmes sem še enkrat poklical Valdija in vprašal, če je to res to. No, da ne bi slučajno zastonj vej premetaval na drugi kup. Ker je blizu doma, je rekel, da pride kar pogledat in kot bi mignil se je na GZ prikazal v 15 minutah. “Ja, to bo to!”, je rekel in mi začel pomagati. Ko sva na enem delu kupa prišla že do tal, sem videl, da je malo skeptičen, ker se obljubljeni štori iz slike niso in niso prikazali izpod vejevja.

Izpraznjen kup vejevja

“M, mi, mis, misl, mislim, da jih tukaj ne bo. Daj malo počakaj, grem pogledat naokoli!”. Že po nekaj minutah sem iz gozda zaslišal tisti znani “Našel!”. Po 12 letih je Valdi seveda našel pravi štor, ki se je skrival med podrastjem in je bil popolnoma nedostopen. Stara škatla je bila še vedno na mestu, v njej pa še prvoten logbook in nekaj igračk za zamenjavo.

Originalna prva škatla s prvim logbookom

Skupaj sva postavila novo škatlo na bolj dostopni točki, ki jo je s sabo prinesel Valdi. Kasneje pa mi ga je Valdi poslal še v posvojitev. Da bo tam še vsaj naslednjih 10 let. Oni kup vej pa naj si gozdarji sami pospravijo nazaj…