V Zrečah je vedno več geolovcev

Zreče očitno čaka svetla geolovska prihodnost. Vsaj tako bi lahko sodili po zanimanju za geolov, ki ga vsako leto pokažejo mladi na delavnici za nadarjene učence. Ta je potekala tudi letos in sicer v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti na Gorenju nad Zrečami. Vabilu smo se znova odzvali v SGK, nalogo pa sem tudi tokrat po tradiciji prevzel prav sam. Saj me vendarle otroci že poznajo, med njimi pa mi je bilo do sedaj še vedno prijetno. In roko na srce … tudi tokrat ni bilo nič drugače. Prvo presenečenje se je zgodilo že ob desetih, ko je bil objavljen nov zaklad lokalnega geolovca. Drugo, ko sem izvedel, da bodo tokrat na delavnici sodelovali mladi višjih razredov osnovne šole. Škatlice z igračami iz kinder jajčkov, namenjene simulaciji postavljanja zakladov, so ostale v nahrbtniku. Tretja in največje pa je bilo po vprašanju, koliko jih pozna geolov, saj so roke kar švignile kvišku. In ne samo to. Ker nekaj rok se je vzdignilo tudi ob vprašanju, če so se morebiti že registirali na strani geocaching.com in sami našli kakšen zaklad. Ja, pri takšni mladini se nam za geolovsko prihodnost res ni bati.

Prvi del delavnice je potekal v učilnici. Hm. Sem omenil, da je bil ob desetih objavljen nov zaklad v bližini? Cerkev sv. Kunigunde? Ob enajstih, ko smo ravno hoteli začeti z delavnico, je zazvonil telefon. Štajerska ftf brigada v akciji. Zaklad so našli, kaj ne bi, saj ni pretirano zahtevno skrit. In prav radi so se odzvali vabilu in nas presenetili z obiskom. Legenda slovenskega geolova 5r, član ekipe dani&teja, da o dveh akterjih nesojenega udeleženca geolovskega filmskega festivala, mill75 in dr_ jani, ne govorimo. Slednji je poudaril, da zanj niti ni bilo takšno razočaranje, ker ga komisija giff ni kot nedvomno najboljšega uvrstila med finaliste, temveč popolen spregled s strani akademije, saj bi film moral biti letošnja zvezda Oskarjev, če ne bi odnesel tega prestižnega kipca kar v vseh kategorijah. In novo presenečenje. Mladi so poznali nekaj najboljših zakladov v Sloveniji, ki jih je postavil kdo drug kot seveda prav … cacheman.  Kakorkoli.  Potem ko so prvonajditelji odšli na zasluženo pivo, smo se udeleženci delavnice posvetili geolovu. Kaj to je, od kje izvira, kdaj se je začelo, kakšni so zakladi, težavnost, velikost … seveda vse s prikazom primerov na velikem ekranu. Na katerem smo po zaključku teoretičnega dela pogledali še oba slovenska filma, ki sta (eden tud kasneje v ožjem izboru) sodelovala na že omenjenem lanskem geolovskem filmskem festivalu. Da si za konec ne bi pogledali še simpatičnega finskega iskalca, seveda ni bilo misliti.

Zadnji del delavnice je potekal zunaj. Preden smo odšli poiskati novi zaklad, sem omenil, da si lahko na telefon vsak naloži ustrezno aplikacijo in po registraciji najde pot do najbližjega zaklada. Toda hitro so me učiteljice, ki skrbijo za otroke na taboru, opozorile, da so telefoni prepovedani. Debelo sem pogledal, zavil z očmi in se nekako vseeno strinjal, da je to zaradi zbranosti verjetno res potrebno. Toda ko je učiteljica učence pozvala, da povedo, kdo ima s seboj kljub prepovedi telefon (seveda ob obvezni obljubi, da ne bo sankcij), se je vedno več in več rok začelo dvigovati. Smo se že smejali … no, toliko o spoštovanju prepovedi. Potem ko so se otroci … no, najstniki seveda … oblekli, smo odšli proti cerkvi sv. Kunigunde. Nekateri so si na hitro naložili posamezne aplikacije za iskanje zakladov in že spoznavali prve prednosti in slabosti posamezne izmed njih. Morda nekoč nesojeni geolovki, ki telefona res ni imela, sem svojega dal sam in vodila je celotno skupino proti končni točki. Tam je bil zaklad hitro najden, sledila je še zadnja razlaga in nato povratek do centra. Po uri in pol smo se poslovili. Se naslednje leto vidimo znova? Morebiti. Kajti vprašanje, če ne bo delavnice za mlade vodil že kar kdo izmed letošnjih sodelujočih.