Maroko 2016/3. del
Prva dva dela potepanja po Maroku si preberite tukaj: Maroko 2016/1. del, Maroko 2016/2. del.
Naslednja etapa pa je bila mnogo bolj sproščena in ležerna. Spremljal sem skupino slovenskih motoristov, kateri so se prišli v Maroko zabavat in raziskovat neznana prostranstva. Bivanje je bilo udobneje, torej spanje v hotelskih sobah, vključno z uporabo kopalnice. Zajtrki in večerje razkošne, tako da so bile moje ideje o znižanju telesne mase le še utopija.
Turo smo pričeli v mestu Marakeš in se podali preko visokega Atlasa v idilično vasico Tamedakhte. Tukaj smo si odpočili po napornem dnevu v idilični starodavni kaszbi, preurejeni v družinski hotel. Naslednji dan smo si ogledali Ait Ben Haddou, krasno utrjeno mestece, kjer so snemali celo vrsto filmov.
Vpis na Unescov seznam kulturne dediščine znajo izkoristiti tudi lokalni paglavci, ki turistom čez reko pomagajo tako, da jih grabijo za roke. Če jim uspe, da se vas dotaknejo, boste morali bržkone nekaj plačati.
Pot smo nadaljevali proti vzhodu, skozi veliki kanjon Todgha Gorge in zaključkom dneva v mestecu Ait Snan. Zajtrk na strehi hotela nad oazo, nekaj neprecenljivega. Sok sveže stisnjenih pomaranč in palačinke z marmelado, kaj hočeš lepšega.
Nato pa počasi spet proti peskovniku za odrasle. Seveda so razdalje velike, potrebno si je privoščiti počitek v hotelu v mestecu Nkob. Vsekakor zunanji zidovi skrivajo marsikaj.
Naslednji dan me domačin sredi ničesar povabi na čaj v svoj šotor, preživim par ur z njim, klepetava z rokami in se smejiva ob čaju. Pozno popoldne poiščem zaklad na vhodu v mesto Rissani in nadaljujem pot do Merzouge pred sipinami Erg Šebbi.
Preden prispem v hotel, še poiščem par zakladov, katerih nisem poiskal pred dvema tednoma. Sedaj pa napoči sanjski dopust. Nadvse simpatičen hotel, sanjski zajtrki in večerje, brezdelje naslednja dva dni. Večerni prehod pod zvezdami čez sipine, zabava z lastnikom hotela in lokalnimi veljaki, poležavanje v senci …
Vsega je enkrat konec in počasi se vračamo proti zahodu. Počitek v hotelu sredi ničesar, la uboga katrca je pristala na stebru ob cesti.
Naslednji dan prispemo v mesto Zagora. Tudi tukaj sem imel še neporavnane račune z enim zakladom, privoščim si sprehod skozi oazo in starodavni palmin nasad.
Zvečer pa seveda obvezen čaj v zanikrni vaški gostilni, nato pa debata v hotelu ob vodni pipi. Pot nas vodi do najznamenitejše Kasbe Amridil v mestece Skoura. Le ta je upodobljena tudi na maroškem bankovcu za 50 dirhamov. Počasi se vračamo preko Visokega Atlasa v Marakeš. Nočni vrvež na trgu Džema’ el-Fna, pripovedovalci pravljic in čaj na strehi nad trgom. Pa seveda naslednji dan dnevni obisk trga, krotilci kač in slikanje z opicami, sok iz svežih oranž in barantanje v suku. Sedaj pa počasi proti domu.
Nova avantura se pričenja, a o tej ne bom kaj dosti povedal, le na kratko 50ur trajekta, nato pa še en dan vožnje do domače postelje. Pa še končni epilog, skupno sem prevozil v dobrem mesecu dni 7000 kilometrov in našel 32 zakladov, dobra statistika. Videl in doživel pa…