Namig za izlet: Špik Hude police
Letošnja jesen ni ravno naklonjena izletom v visokogorje. Sneg je že nekajkrat pobelil vrhove in se spustil proti dolini. Upanje, da bomo tudi letos doživeli jesensko idilo z zlatorumenimi macesni (ja, ni vse zlatorumeno samo v vrčkih), pa vendarle ostaja. Takrat si lahko za izletniški cilj izberete tudi Špik Hude police (z italijanskim imenom Cima di Terrarossa), vrh v Zahodnih Julijskih Alpah, ki se zašili pri 2.420 metrih. Kajpak na vrhu čaka tudi zaklad. Zakaj bi sicer geolovec lazil gor? 😉
Izhodišče je na Montaževi visoki planoti (Altopiano del Montasio), sirarski planini, kamor pripelje strma cesta z Nevejskega prevala. Tako strma, da je bila nekoč zadnji klanec ene od etap kolesarske dirke Giro d’Italia. Z velikega parkirišča je cilj le neizrazit vrh na levem koncu grebena, ki kot orjaški zid zapira pogled proti severu. Pot se usmeri naravnost proti njemu mimo planinske koče, zaklada Altopiano del Montasio / Police, ki sta ga za seboj pustili ekipi emahana in kompaski, in naselbine svizcev, ki so tukaj druga najpogostejša večja kosmata žival.
Hoja do vznožja stene je ogrevanje, med katerim se povzpnemo za kakih 250 m. Strmo južno pobočje premagujemo po vijugavi, a udobni stezi, ki sledi dolgim skalnatim in travnatim policah. Če poleti niste dovolj zgodnji, imejte s sabo vsaj veliko pijače, sonce je tukaj neusmiljeno. Pot ni izpostavljena in tudi ne strma, edina nevarnost – posebej v mesecih, ko je obisk velik – je kamenje, ki ga občasno sprožijo planinci in rogati domačini in na poti v dolino nima pravih ovir. Opis poti zato svetuje čelado. Priznam, da je nisem imel, priznam, da je enega od članov naše odprave srednje velik kamen zgrešil za kak meter, priznam pa tudi to, da sem kljub previdnosti sam sprožil enega ali dva.
Bolj kot se bližate višini 2.000 m, več je kozorogov, glavne znamenitosti te gore. Še nikjer jih nisem videl toliko kot tukaj. Večinoma so to samice z mladiči in mlajši samci z neizrazitim rogovjem, zato marsikdo meni, da to niso kozorogi ampak neke vrste divje koze. Da takoj razčistimo z zoologijo: kozorog (Capra ibex) je divja koza, meter in več dolgo rogovje, kot ga poznamo iz pravljice o Zlatorogu in blagovne znamke istoimenske pijače zgoraj omenjene barve, pa imajo odrasli samci. Pogosto se bo zgodilo, da se bodo živali brezskrbno pasle na stezi ali tik ob njej in v zadnjem trenutku odskočile za meter ali dva. Proti vrhu, ko vam bo že malo zmanjkovalo moči, bodo srečanja dobrodošel razlog za postanek.
Z vrha se odpre razgled na celotne Zahodne Julijske Alpe s sosednjim Montažem kot glavno atrakcijo, proti jugu seže pogled čez Kaninsko pogorje do morja. Če ni oblačno seveda. Ko boste odtrgali pogled z obzorja in pospravili fotoaparat, bo prišel na vrsto še zaklad. Sam sem ga iskal kar dolgo in sem ga našel šele, ko sem prosil bunkeljsko prijateljico, naj se presede in umakne nahrbtnik. Potem sem ga zlahka izmaknil izpod gobca kozoroga, ki je pol metra nad skrivališčem premleval odvržen sendvič. V dolino se vrnemo po isti poti mimo istih kozorogov, prednost pri sestopu pa je, da se za uživanje v razgledu proti jugu ni treba ustavljati oziroma ozirati nazaj. Že omenjen zaklad v bližini koče sem pobral na poti navzdol. Po našem obisku sta bila v bližini postavljena še dva, v nekem bunkerju oziroma kaverni in ob novejšem spominskem obeležju.
Špik Hude police je eden najbolj dostopnih visokih vrhov v Julijcih. Malokje je mogoče priti tako visoko tako hitro po tako udobni in neizpostavljeni poti. Kar pa ne pomeni, da ne potrebujete primerne opreme in spoštovanja do viskogorja. Razmere se lahko hitro spremenijo in čeprav pot ni strma, je treba vseeno premagati skoraj 1.000 m višinske razlike. Če ne boste šli preko svojih meja, so nepozabni pohodniški in geolovski užitki zagotovljeni.