Namig za izlet: Sv. Jošt

Kam bi se del? je velikokrat vprašanje tipičnih zapečkarjev ali danes, ko klasičnih glinenih peči ni več prav veliko, bolje rečeno kavčarjev. Torej tistih, ki najraje posedajo na kavču, z zadovoljstvom zrejo v ekran in so navdušeni nad fizičnimi napori drugih pri tej ali drugi vrsti športa. Če k temu dodajo še nekaj vznemirjenja ob uspehih ekipe za katero navijajo, ščepec sladko slanih dobrot in pivo ali dve na dosegu roke (seveda tudi primerne temperature), je nirvana zagotovljena. In res se včasih vprašaš, zakaj se je treba truditi nekam v hrib? Zaradi zdravja, nekaj kalorij dobro vzhajanega trebuha manj, morebiti zgolj nekega sadomazohističnega občutka, da se moramo s svojim trpljenjem podobno kot menda Jezus iz Nazareta pred nekaj tisoč leti odkupiti za grehe tega sveta? Ali pač lastnega zadovoljstva, ko najdemo zaklad? Se z njim in predvsem seveda spet novim dosežkom statistike na eni izmed priljubljenih internetnih strani pohvalimo drugim na enem izmed dogodkov, ki sedaj rastejo očitno res kot gobe po dežju? Kakorkoli. Če spadamo iz tega ali drugega razloga v slednjo kategorijo, bomo enostavno šli. Vprašanje, ki se ob tem pojavlja je zgolj kam, kako, za koliko časa in predvsem … za koliko zakladov.

Jošt

Pa naj bo tokrat kucelj, ki je dostopen prvim in drugim. Sv. Jošt nad Kranjem, točneje Stražiščem, je dostopen peš, pa tudi z vsemi drugimi sodobnimi oblikami prevoznih sredstev. Na vrhu je za poskrbljeno za tiste, ki verujejo v višje spiritualne sile in tiste, ki verjamejo zgolj v moč zlatorumenega napitka. Na pobočjih, ob poteh, je skritih tudi nekaj zakladov, tako, da bo zadovoljstvo popolno. Vendar pa do večine ne bomo mogli drugače kot peš. Ali je to prednost ali bistvena pomanjkljivost naj si odgovori kar vsak sam. Dolžina dostopa je ravno tako dolga, kot želimo. Lahko si ga namreč skrajšamo ali podaljšamo, lahko pa uberemo tudi kakšna podaljšanja, vse tja do obronkov Jelovice ali še naprej. Bodimo zgolj pozorni in se na vrh odpravimo takrat, ko ni pretirane gneče, ki je sicer pri hišnem griču Kranja seveda več kot verjetna. In izberimo poti, ki niso ravno najbolj obljudene, kjer nas pri iskanju zakladov nihče ne bo pretirano motil.

Pogled proti Grintovcem

Kako torej in kje? Lahko se zapeljemo iz Stražišča proti Čepuljam, kjer na razcepu na sedlu nadaljujemo desno in pod klancem na primernem mestu parkiramo. Če začnemo našo pot od tukaj, bomo kmalu pri prvem zakladu Zverjaščkove poti, izjemno lepo in prijetno urejene serije šestih zakladov. Lahko pa parkiramo že prej, na koncu vasi Pševo. V tem primeru se bomo srečali z nekaj pravljičnimi bitji. Lahko pa gremo kar iz samega Stražišča in skušamo najti lep zaklad, ki ima že več kot desetletno zgodovino. Krokodil je torej škatlica, katere lastnik se je sicer zamenjal, vseeno pa je eden od zakladov, ki jih je že zaradi starosti in zgodovine vredno obiskati. Seveda pa se lahko zapeljemo tudi proti Spodnji Besnici, kjer je začetek še ene serije zakladov z jasnim imenom … Jošt. Pot je vsekakor manj obljudena kot tiste iz Stražišča, ob bolj deževnih dnevih se vam zna zgoditi, da skoraj nikogar ne boste srečali. Kakorkoli. Odločitev je vaša. Ta ali ona stran, tisti ali drugi zaklad. Seveda po tem, ko se boste vprašali osnovno vprašanje. Pot ali kavč. Pa srečno.

Pomladno zeleno