Poletni večer z gostjo iz Geocaching HQ

Prvega julija so se nam na večernem klepetu pridružili Cindy oziroma Frau Potter iz Geocaching HQ in njena družina. Med dvotedenskimi počitnicami v Sloveniji so si želeli spoznati slovenske geolovce. Preživeli smo prijeten poletni večer, ki se ga bomo radi spominjali.

Težava s težko pričakovanimi dogodki je v tem, da jih najprej ni od nikoder, potem pa se zgodijo kar naenkrat. Tako je bilo tudi z obiskom Frau Potter. Na srečo so mi nervozo ob nenadnem prihodu nestrpno pričakovanega dneva pomagali premagati kar gostje sami. V popoldanski vročini smo skupaj zlezli na Šmarno goro in smo imeli zadnjo uro pred dogodkom misli usmerjene samo v to, kako bi se dobesedno skulirali. Ko smo kakih dvajset do sedmih prišli na kraj srečanja, je bila tam zbrana že presenetljiva množica geolovcev. Nekateri tega srečanja nikakor niso hoteli zamuditi.

Frau Potter meets Nikrmana.

A vrnimo se nekaj več kot leto nazaj, ko sem sedež igre v Seattlu obiskal v imenu Slovenskega Geocaching kluba. Takrat sem Cindy, ki me je prijazno spremljala med iskanjem zakladov v okolici HQ, seveda povabil, naj obišče Slovenijo. Ne vem, kako se je to takrat slišalo, a mislil sem resno. Zagotovo se je obema zdelo malo verjetno. Vendar je beseda dala besedo, svoje je dodalo še priporočilo ameriškega geolovca, ki je po naši državi potoval lani, pa se je začelo načrtovanje družinske počitniške dogodivščine. In načrtovanje srečanja s slovenskimi geolovci. Sam sem poskrbel za goste iz ZDA in kraj srečanja, Slovenski Geocaching klub pa je prevzel vse ostalo.

Kratek nagovor.

Udeležba je presegla vsa pričakovanja. Številnim znanim obrazom iz slovenske geolovske skupnosti se je pridružilo še nekaj avstrijskih geolovcev, hrvaški pregledovalec Sova in nemški pregledovalski par Schulze&Schultze. Z namestitvijo je bilo treba malo improvizirati, a je bilo zaradi tega več »kroženja« in priložnosti za klepet. Cindy je želela spoznati vse udeležence. Upam, da ji je z nekaj moje pomoči to tudi uspelo. Velikodušno je poskrbela, da so skoraj vsi s srečanja odšli tudi s sledljivim spominkom na ta večer. Tik preden je na mize prišlo nekaj za pod zob, je med udeleženci završalo: v bližini je objavljen nov zaklad! Pri toliko prisotnih strokovnjakih za Harryja Potterja je bilo vprašanje minut, kdaj se bo množica zapodila v smer skrivališča, kjer je uganki primeren vsebnik našel prav največji oboževalec dijakov z Bradavičarke.

Klepet se je potegnil kar precej čez načrtovano uro, a ni bilo panike, saj je bil kraj srečanja izbran blizu mojemu domu, kamor se je zatekel preostanek Potterjevih. Cindy je ostala dolgo, a ni odšla zadnja. Naslednji dan so začeli osemdnevno kolesarjenje od Ljubljane do Pirana, treba je bilo prihraniti nekaj moči.

Družina Potter na štartu kolesarske dogodivščine.

Kako so srečanje doživeli udeleženci, si lahko preberete v njihovih dnevniških zapisih. Zame je bilo vrhunec vsega, kar smo skupaj z drugimi aktivnimi člani Slovenskega Geocaching kluba v dobro celotne skupnosti delali v zadnjem letu in pol. Da je navsezadnje sovpadlo še z objavo spletne strani geocaching.com v slovenščini – kar ni bilo naključje, saj smo se cel junij zelo trudili, da bi se to zgodilo prav med obiskom Frau Potter – pa je sploh presežek. Hvala vsem, ki ste se srečanja udeležili in predstavili slovensko geolovsko skupnost v najlepši luči. Predvsem pa hvala Cindy za prijateljstvo in vso podporo, ki smo je bili deležni, odkar sva se spoznala. Brez nje bi marsikaj šlo težje in počasneje.

Fotografije so poleg mene prispevali Frau Potter, dr.Gumpi in Bojank.