Prednovoletno presenečenje

Sedaj smo že globoko v novoletnem času, na adventnem venčku gori tretja sveča. Čeprav bi bilo vzdušje zanesljivo povsem drugačno, če bi bilo okoli nas vse belo, nas mraz opozarja, da je čas pravi. Zima. Novoletne lučke utripajo, smrekice, kuhano vino, dobre želje. Ko si želimo vse dobro, se radi srečamo, porečemo kakšno o letu, ki se izteka in kujemo načrte. Seveda so obvezne tudi novoletne zaobljube. O marsičem. Tiste zaobljube, za katere že vnaprej vemo, da se jih ne bomo držali. In končno. To je čas, ko vedno bolj pogledujemo v zrak. Saj enostavno tako kot vsako leto pričakujemo nekoliko debelušnega starca, ki na saneh visoko v zraku, proti zemlji raztresa darila za vsakogar.

Prijatelja sta nedvomno začutila prav to vzdušje. In se zato odločila, da nas povabita na prav posebno druženje. Ob tabornem ognju, nad katerim je v kotlu brbotalo kuhano vino, polno dišav, pomaranč in limon. Otroci so se pogreli ob čaju, miza se je šibila od daril. Vsak je enega prinesel in nato enega odnesel. Nedvomno uporabnega, prav takšnega, kot si ga lahko zgolj želiš. Celo Maksi, res prijazen kuža, ki je sedaj postal poznan celi geolovski skupnosti v Sloveniji zaradi svojih dogodivščin, je zadovoljno mahal z repom, ko je dobil darilo zgolj zanj. Izmenjanih je bilo 17 otroških in 27 odraslih daril, skupaj torej kar 44.

Počasi se je znočilo, naše vrste so se redčile, vsi, ki so odhajali so bili vidno zadovoljni, vedno znova so prihajali pozivi organizatorjema po ponovitvi naslednje leto. Saj zakaj pa ne? Morebiti postane dogodek tradicionalen. Večina udeležencev se je vpisala v bližnji zaklad, še malo poklepetala, nato pa odšla proti domu. Prijeten večer je bil. Nad nami so se prižgale zvezde na jasnem nebu, kot veličastna veriga na nebeški novoletni smrekici. In res je. Tako prijetnega srečanja ob odlični organizaciji se je res veselje udeležiti.