Ripuliamo il Forte Gazzera – CITO Weekend 2014

Ko se je glede na čudno vremensko napoved za bolj ali manj celo Evropo izkristaliziralo, da gremo proti Italiji, sem seveda pogledal, če se bo tam dogajalo kaj zanimivega tudi na zakladolovskem področju. In navdušeno opazil zanimiv dogodek prav ob naši poti – http://coord.info/GC50FE4.

Forte Gazzera

Kako je vse skupaj potekalo, pa naj pokaže izsek iz našega potovalnega dnevnika: … Imeli smo kar nekaj vožnje, ob pol desetih bi morali biti v kraju Mestre, malo nad Benetkami. Seveda smo pohiteli in bili pet minut pred rokom na cilju. Takoj nas je prišel pozdravit član ekipe Team Lupi, kmalu pa smo se spoznali tudi z drugimi italijanskimi zakladolovci, ki so se danes udeležili CITO dogodka.

Navodila za pobiranje smeti

Dobili smo rokavice in vreče, pa tudi osnovna navodila o tem, kje naj bi čistili okolico. Načrt je bil, da dve skupini, vsaka iz svoje strani, počistita okolico trdnjave s konca 19. stoletja. Maja je odšla še po dežnike, potem pa smo začeli s čiščenjem. Bolj kot smo se oddaljevali od začetne točke pri vhodu v trdnjavo, bolj je deževalo. Tudi grmenje je napovedovalo, da nevihta prihaja vedno bližje. Pobrali smo kar nekaj smeti, toda moča je bila vse okoli nas, tudi z drevja je teklo, poti so se spremenile v prave potoke. Našli smo še škatlico, ki jo je v gozdu skril pred časom organizator današnjega dogodka, nato pa se začeli prebijati skozi pravo goščavo na robu obrambnega jaška, seveda še vedno polnega vode. Na nekaterih mestih je bilo prav nevarno, da bi se zapeljal navzdol in pristal med žabami.

Naliv

Obrambni jašek

Ko je goščava pred nami postala dejansko neprehodna, se je organizator dogodka, s katerim smo hodili okoli, odločil, da gre po travniku naprej. Meni to nikakor ni dišalo, saj je treskalo že prav blizu, zato smo šli z otroki nazaj proti izhodišču. Kljub dežnikom smo bili namreč premočeni in če nismo hoteli zboleti, je bil čas za skok v suha oblačila. Ko smo prišli do avtodoma je dež že počasi ponehaval, nevihta se je oddaljevala. Dekleti sta razglasili, da imata slabega vremena zadosti, ostali sta v avtodomu in se zatopili v zabavo na računalniku.

Čiščenje

Midva sva se vrnila na prizorišče dogajanja, kjer nama je Lupi povedal, da sta bila ravnokar objavljena dva nova zaklada v okolici trdnjave. Presenečenje organizatorjev. Seveda sva odšla z ostalimi, najprej v bližino parkirišča, nato pa smo šli okoli trdnjave in uspešno našli vse škatlice. Ob tem pa smo, kot se za dogodek spodobi, tudi pobirali smeti. Skupinsko delo je seveda prineslo pravi rezultat. Ko smo se vrnili na izhodišče, je bil čas za skupinsko sliko z vsemi nabranimi odpadki, nato pa klepet ob popisovanju sledljivčkov.

Presenečenje organizatorjev

Skupinska slika

Svoje je prinesla tudi Američanka, ki s partnerjem vojakom trenutno živi v Italiji. Zbirka je bila tako res prav ogromna, na mizi se je znašlo kup zanimivih geo kovancev, ki smo si jih ogledovali in si zapisovali njihove kode. Sledilo je kosilo, kot se za Italijane spodobi, so bili na meniju seveda makaroni. Pa nato še kup drugih dobrot, tudi nekakšne pice, ki bi jim pri nas verjetno glede na debelo testo rekli pite.

Malica

Torta v čast dogodku

Vse so navdušili ocvrti akacijevi cvetovi in seveda pecivo z napisom v čast dogodku, ki se je danes tu odvijal. Pozdravit nas je prišel tudi možakar, ki je odgovoren za trdnjavo in seveda sem mu takoj pohvalil slovenski opis na informativni tabli. Kaj takšnega, še posebej tako daleč od doma, ne doživiš prav pogosto. Ko se je iz avtodoma vrnila še Ajda, pa nas je vse skupaj prav on popeljal na ogled. Najprej smo šli čez most z dvižnim mostičem do obokanega vhoda s savojskim grbom nad njim. Nato pa izvedeli o trdnjavi res veliko zanimivega.

Opis je tudi v slovenščini, le zastava je napačna

O tem, zakaj imajo hodniki obokane strope, do tega, kako so Nemci med drugi svetovno vojno odstranili tako prehod v notranjem delu, saj skozenj niso mogli voziti tovornjaki s strelivom. Odstranili so tudi jeklene kupole, saj protizračna obramba pri visoko letečih letalih ni bila več učinkovita. Videli smo položaje tik nad vodo, iz katerih so na osvajalce prežali strelci in več mitraljezov, pa smodnišnico in zanimiv način osvetlitve te od zunaj. Mimo jaška za dvig granat smo se povzpeli do mesta, kjer je stal top in bil usmerjen proti Benetkam, katere je dejansko trdnjava varovala.

Vhod v trdnjavo

Strelne line

Notranje dvorišče

Forte Gazzera je namreč predstavljala drugo obrambno linijo. Tako je bila njena vloga med drugim, da strelja na osvajalce trdnjave Marghera, ki pa je stala tik ob železniški progi proti Benetkam. In to še ni bilo vse. Jašek okoli Gazzere je narejen tako, da vsebuje ravno pravo količino vode, s katero bi lahko poplavili ravnico do Marghere in tako onemogočili prodiranje topništva proti Benetkam, hkrati pa bi Gazzera (razen položajev tik nad vodo) ostala na suhem. Domiseln načrt, ni kaj. Učna ura zgodovine se je zaključevala, Lupi je pridno prevajal, da smo razumeli vse tudi tisti, ki o Italijanščini nimamo pojma.

Dvigalo za granate

Topovski položaj

Danes skušajo trdnjavo znova oživiti

Vodnjak

Pogledali smo si še nekaj kmetijskih strojev in bolj od daleč razstavo mineralov, v zbirko steklenic pa je moral vlomiti lokalni pijanček, saj je bil del eksponatov razbit. Ko smo se zahvalili svojemu vodiču in vrnili čez most, nam je organizator dogodka razdelil še drobna darilca, nato pa smo se poslovili od vseh in odšli do avtodoma … (več na dr.gumpijevem blogu)