PESTROST GEOLOŠKIH (ALI ZEMELJSKIH) ZAKLADOV
SLOVENSKO POIMENOVANJE EARTHCACHE ZAKLADOV
Kaj so »Earthkeši«, ta posebna vrsta zakladov, pri katerih ne moremo najti škatlice in dnevnika za vpis, lahko preberete v enem od predhodnih prispevkov.
Govorimo torej o zakladih, ki nam približajo različne zanimivosti iz pestre Zemljine zgodovine. V Sloveniji imamo trenutno postavljenih približno 60 zakladov te vrste. Naj vas ne zmedejo različna poimenovanja na katera boste pri njih naleteli: eni domači postavljalci jih imenujemo Geološki zakladi, drugi Zemeljski zakladi, tuji pa, seveda, Earthcaches. Vsa tri imena so ustrezna, a se nam zdi primerneje, da v pogovoru uporabite eno od slovenskih poimenovanj.
TUJCI SO BILI PRVI
Geocaching, oziroma zakladolov, je k nam pljusknil preko severne in zahodne meje. Zato ni presenetljivo, da so tako prve tradicionalne zakladke kot tudi Geološke zaklade pri nas postavili tujci. Tako so nam tujci »izpred nosa« najprej »odnesli« Postojnsko jamo (Postojna Cave), potem pa še Škocjanske jame (Skocjan Cave), Udornice pri Škocjanskih jamah (Skocjan Doline) in Zelence (Zelenci Sources), ki so med tujimi turisti najbolj znane in cenjene geološke znamenitosti pri nas. Tja še vedno derejo reke turistov, ki za ostale, po celi Sloveniji posejane dragocenosti še slišali niso.
PESTROST NAŠIH GEOLOŠKIH ZAKLADOV DANES
Domača zakladolovska skupnost je pred nekaj leti prevzela pobudo ter zakladolovske »turiste« začela cukati za rokave in jih vleči z glavnih cest. In res imamo kaj pokazati! Danes Geološki zakladi, ki smo jih opisali domači zakladolovci, vabijo na čudovito pisano zbirko različnih mojstrovin narave:
- veličastne slapove zelo različnega nastanka (Peričnik, Boka, Savica, Soteska Pekel),
Spodnji Peričnik
- dokaze moči vodnih tokov (VINTGAR, Pokljuška soteska, Korita Mlinarice, Tolminska korita, Kanjon Kokre, Hubelj),
- znamenite mineralne izvire (Lehnjakovi izviri, Jezerska slatina),
- skrivnosti kraških oblik in izginjajočih voda (serija o Ljubljanici – River with seven Names, Cerkinca vanishing Lake, Pivška jezera, Divje jezero, Jezero Jezero v vasi Jezero, Škraplje pod Sinjim vrhom, Zaganjalka ob Savinji),
- manj znane, a ne manj zanimive kraške jame (Križna, Županova, Divaška),
- ostanke ledeniškega delovanja – ki nam ležijo pred nosom ali pod nogami (Bohinjsko jezero, Blejsko jezero, VELIKANSKI buldožer),
- dokaze o gubanju površja in velikih premikanjih posameznih kosov (Kraški rob, Ljubljansko Barje, Otok v prostoru in času, Tektonsko okno pri Knežaku),
- mesta nedavnih naravnih katastrof (Rušilen drobirski tok, Podor 2008, Soteska Pasice) ali davnih, skoraj pozabljenih (Potres 1511),
- dokaze ognjeniške dejavnosti pri nas (Peračiški tuf),
- fosile iz časa dinozavrov ali še pred njimi (Dinozavrove stopinje, Skrivnosti Grajskega hriba),
- druge posebnosti z zanimivo geološko zgodbo (Tomaževa miza, Živo srebro, Pisana prodišča Kokre)
Ponudba je res pestra, pa še naštel nisem čisto vseh. Izbira pa je vaša.
Voljčev hrib – čelna morena Bohinjskega ledenika
K ENEMU GEOLOŠKEMU ALI PO DESET MIKROV?
Nekateri od Geoloških zakladov imajo velik obisk, še posebej če so blizu velikih centrov ali glavnih cest. Drugi, predvsem tisti, ki so daleč od običajnih poti in poleg tega v bližini nimajo večjega števila drugih zakladov, so po krivici zapostavljeni. Ko obiskovalci enkrat pridejo do njih, so največkrat navdušeni… Razlog za slab obisk je običajno zelo preprost: ko se zakladolovec odloča za izlet, načrtuje pot tako, da zajame vsaj nekaj zakladov – najbolje je, da jih je čim več, morda kar cela serija. A tu se spotikam ob vse bolj aktualno vprašanje: Kaj bi raje obiskali zakladolovci? Veliko serijo mikro škatlic ali enega, morda dva, dobro pripravljena zaklada, ki nam pokažeta kaj novega? Pogosto se izkaže, da na osamljeno mesto postavljena škatlica ali Geološki zaklad, do katerega je treba (celo) peš, ponudita enako ali večje zadovoljstvo kot kup novih smeškov konec dneva. Navdušencem nad serijami zakladkov predlagam, da včasih poskusijo tudi drugo možnost 🙂
V prihodnjem prispevku ali dveh, vas bom povabil k nekaterim od naših Geoloških zakladov, ki jih (verjetno) še niste obiskali. Za pokušino lahko obiščete stran kompaski.si, na kateri je pregled vseh naših Geoloških zakladov (in še kaj več).
Vane – tisti iz ekipe kompaski 🙂
fotografije: Geocachers sunset in Veliko okence (markpolona), The wooden way (speedstar), ostale so iz naše zbirke.
In ko se boste že odločali ali obiskati tudi kakšen zemeljski zaklad ali ne, naj vam bo kot vodilo tudi to, da so trije zakladi v Sloveniji z največ prejetimi favoriti prav zemeljski zakladi. Zelenci s 165 prejetimi, Postojnska jama s 109 in Škocjanske jame z 93 favoriti. Torej več kot primerna spodbuda za obisk. Pa tudi točke priljubljenosti pri drugih kažejo, da so najditelji nad njimi navdušeni.
Pri zemeljskih zakladih (in Vanetovih vprašanjih) sem začel razmišljati, kaj vse so nas v šoli “pozabili naučiti”.
Jaz pa imam vsakič, ko odgovarjam na Vanetova vprašanja občutek, kot da sem v šoli 😀 Ne dvakrat, tudi petkrat preverim kaj napišem… So far, so good 😀
Jaz sem pa pri zemeljskih zakladih malo manj pridna kot sem bila v šoli. Se kar ne spravim odgovarjat na vprašanja. Včasih mi je čisto dovolj, da smo prevzeti nad videnimi naravnimi lepotami. Postojnska jama bo verjetno prej dočakala ponovni obisk kot pošiljanje odgovorov, prodišča Kokre pa so nas tako prevzela, da smo tam ostali kar nekaj časa; najdlje je ob kamnih zdržal plišast medevedek, ki smo ga pogrešili šele na poti proti domu. 😮
Vrečko kamnov pa še vedno vozim v avtu. 😳
Skratka, tako lepi zakladi, da se mi tudi ‘pofočkat’ ne zdi nujno potrebno. 😀
A medvedek še čaka na reševalno akcijo? Ker sem čisto blizu doma …
Hvala za ponujeno pomoč. Ne, reševalna akcija ne bo potrebna, smo ga rešili že tisti dan.
Še dobro, da nam je isti dan škrat godlo odnesel, če ne bi morda s prepolnimi želodci v avtu že dremuckali in bi bili že doma, ko bi opazili, da pomembnega člana ni z nami (tako pa smo prišli le do Britofa).
Ja, prodišča so nas res prevzela, jaz sem si jih v soju čelke ogledala tudi v temi – in našla medvedka. Res nepozaben zemeljski zaklad. 🙂