Rubikova kocka
Rubikova kocka (izvirno znana pod imenom Magična kocka) je vrsta znane mehanske uganke in igrače, ki jo je na današnji dan leta 1974, torej pred natanko 40 leti, izumil madžarski izumitelj, kipar in profesor arhitekture Ernő Rubik. Kocka je plastična in jo sestavlja 26 (plus eno nevidno jedro) manjših kock, ki se vrtijo okoli po navadi nevidnega jedra. Vsaka od devetih vidnih kvadratnih ploskvic na strani Rubikove kocke je pobarvana z eno od šestih barv. Ko je kocka razrešena, ima vsaka stran Rubikove kocke svojo barvo. Vrtenje vsake ploskve dovoljuje, da se manjše kocke razporedijo na več različnih načinov. Izziv uganke je vrniti kocko v svoje izvirno stanje, kjer je na vsaki strani kocke vseh devet manjših kock enako pobarvanih. Več o kocki si je vsekakor možno prebrati na wikipediji.
Ta miselna igrača je v letih, ko otrokom še niso kraljevali zasloni in računalniški procesorji, pritegnila milijone, ki so jo skušali sestaviti v pravem zaporedju. Potekala so tekmovanja v hitrosti, na vsakem izboru največjih talentov (poimenovanem “pokaži kaj znaš”) v vaškem kulturnem domu se je pojavil kdo, ki je gledalce navdušil s hitrim obračanjem ploskev. Nekateri so kocko celo razdrli, da bi ugotovili, kako je to čudo sestavljeno, pisali so se priročniki, navodila, ki naj bi pomagala pri postavljanju barvnih ploskev v pravo zaporedje. Jezili smo se nad poceni ponaredki, ki so se zatikali in ploskve niso hotele teči lepo. In vriskali od navdušenja, ko nam jo je končno uspelo sestaviti.
Zakladi, ki se postavljajo po celem svetu v okviru igre geocaching, so velikokrat posvečeni tudi reliktom preteklosti. Naše in vaše mladosti, kot pravi ena izmed reklam. Skoraj ni teme, ki bi jo zaobšli. Tudi Rubikova kocka ni nikakršna izjema in v tujini je kar nekaj zakladov, praviloma seveda “vprašajčkov” glede kocke (npr. Rubikova kostka, Rubikova kostka 2, Rubikova kostka 3, Rubiks cube, Rubiks cube!, Rubiks cube – patterns, Rubiks cube cache in drugi).
Seveda tudi Slovenija ni nobena izjema. Idejo za zanimivo uganko je našla ena od naših prodornih miselnih glav – Jeancaffou. Seveda se splača z nalogo poigrati in tako vrniti v čase mladosti, ko smo še (bolj) zagnano obračali čarobno kocko in jo skušali sestaviti. Po rešeni nalogi pa bo seveda treba obiskati tudi končno lokacijo in najti škatlico.
Da dodam še pariško zrno k zbirki: tam imajo Le cube d’Ernö.