S čolnom po Dravi

Trije novi zakladki v bližini Maribora. Leti miško! Kaj? Boat required? Ustavi konje. Kje? Bresternica in pri Drava centru in pri veslaškem klubu. Kje pa naj dobim čoln? Lepo piše v opisu: izposodite si ga lahko v Drava centru. Ali je odprto? Ne ni. Zaradi covida smo v letu 2020 zaprti, piše na spletni strani (zdaj je že odprto). Kot optimist vzamem blazino in pumpo, poiščem teniske in nekaj za preoblečt in grem v napad. Spomnim se, da ima sodelavec čoln. Pokličem in sem uspešen, sicer bi moral uporabiti napihljivo blazino. Dobimo se pri #5 in čoln splavimo. Pa srečno, mi pravi sodelavec.

Navzdol po Dravi gre brez problema. Najprej napadem #5 na majhnem otoku. Že prej sem si nagledal otok iz obale, pa sploh nikjer ni možno stopiti ven na otok. Pogledam namig in vidim, da mi mogoče sploh ne bo treba na kopno. Približam se otoku in se zapeljem pod veje. V tistem pa se okoli mene pojavi roj mušic in komarjev. Kam sem zdaj to zapeljal? Ali bo povsod tako??? Prestavno ročko prestavim v R (Rikverc) in veslam nazaj kolikor hitro je le možno. Ubijam leteče zmaje in se izmažem le z nekaj rdečimi bulami.

Mislim da je čas, da pogledam na telefon, kam dalje. Imam ga v plastični škatli, če bi slučajno padel v vodo, da se ne uniči. GPS kaže 8 metrov naprej. Previdno, res previdno, zapeljem okoli otoka naprej in začnem riniti v grmičevje. Na srečo je tukaj kar čisto, le tu pa tam kakšen zmaj prileti okoli moje glave. Gledam koordinate, zakladka pa ne vidim. Najdem zlomljeno palico, oči iščejo, ampak ne vejo kaj. Tukaj ga ni! Naj grem ven na obalo in tam iščem? Nikjer ni dostopa na obalo in parkinga za mojo rdečo strelo tudi ne. Pomikam se po grmičevju, vsak meter je naporen, ker moraš vedno mimo kakšnih palic, zapičenih v dno, ali pa mimo dreves, ki se namakajo v Dravo. Ker sedim v čolnu zadaj, se moram približati brežini ritensko, kar pa omejuje moj pogled. Končno zagledam črno vezico, ki je kamuflažno skrita, na njo pa lepo s karabinom pritrjen petling. Končno najden!

Do odgovora na vprašanje pa me loči le še 20 sekund: “Ali je FTF?” Odprem štopl, hočem dobiti ven logbook, pa ne gre. Sem hotel na hitro, pa je žal enako kot pri ženskah. Ne gre na hitro! Šele potem mi kapne, zakaj je karabin. Ja, da se lahko v miru vpišeš v logbook. Seveda je FTF in z veseljem ga vpišem. Tak gemitlih, v čolnu. Ker sem bil s hrbtom obrnjen proti skrivališču, sem imel malo problemov, da sem ga vrnil na svoje mesto, a mi je uspelo. Skrivališče je odlično, noben naključni popotnik nima šans, da ga najde!

Kam dalje? Grem najprej do veslaškega kluba na #3, ki je na levi strani Drave, enako kot #5, potem pa še preko Drave na #4. Po Dravi NAVZDOL je šlo kar ok, zdaj pa moram veslati navzgor. Kanu poganjam z enim veslom. Veslal naj bi na eni strani in na koncu zaveslaja rahlo popravil smer, a nikakor ne najdem pravega ritma. Ne gre. Začnem z zaveslajem izmenično levo in desno in vidim, da se kar lepo premikam. Držim se čim bolj ob bregu, ker je tam tok šibkejši. Z veseljem spremljam pestro živalsko dogajanje na bregu. Kar nekaj labodov me opazuje, preženem tudi jato rac, ki so se skrivale v grmovju. Tam v daljavi vidim čapljo, ki me žal ne počaka. Račke pa kar bežijo na drugi breg.

Porabim več kot 1 uro za veslanje proti toku, pa sem komaj na tretjini poti. Priveslam do #4, ampak je na drugi strani Drave. Kam torej? Preko Drave po FTF ali naprej proti veslaškemu klubu? Na telefon ne vidim, ker je lepo spravljen v škatlici. Premami me senca na drugi strani, ker sem ves čas veslal po soncu in mi je bilo že pošteno vroče. Mahnem jo preko Drave na desni breg, ki ga dosežem dokaj hitro.

Za počitek ni časa, se pa zadržujem v senci, kolikor je le mogoče. Paše, pa še paše. Iščem vilice iz namiga, ki jih je tukaj okoli polno. Telefon mi piska, češ saj si v bližini, a ne vidim nobenega petlinga. Pravzaprav ne vidim pametnega skrivališča. Dvakrat sem se s čolnom že zapeljal ob obali gor in dol, vsaj 15 metrov levo in desno. Na koncu pa ga le zagledam čisto na koncu veje, kamuflažno skrit med listjem. Ali je FTF? Je, je. Seveda je.

#4 je postavljen na idilični lokaciji rokava Drave, ki se zajeda v kopno več kot 200 metrov pravokotno na tok Drave. Idiličen je pogled iz čolna na okoliška drevesa. Dobim tudi obisk: 6 suparjev privesla od Drava centra v ta mrtvi rokav. Vodnik jih neprenehoma opozarja, da morajo biti previdni, saj je voda precej nizka. Res je nizka, tako da se lahko odženem z veslom kar od tal. No, tako se odženem proti #3 veslaškemu klubu. Ampak … od tal se odženem le enih 3x, dokler mi veslo skoraj ne ostane v blatu jaz pa na čolnu brez njega. Komaj uspem rešiti veslo, potem pa se v take najstniške finte več ne spuščam.

Tokrat veslam po desnem bregu Drave, ki je v senci. A resnici na ljubo, je tudi tukaj sence bolj malo. Ko sem prej veslal ob levem bregu Drave, veslaškega centra sploh NiSEM videl, zdaj pa lahko kurs usmerim direktno preko Drave proti … gostilni. No, najprej 150 metrov višje na zadnji FTF.

V bližini GZ je parkiran en čoln, tako da sem se že ustrašil konkurence. Pa sem videl, da ima tam nekdo svojo plažo in kot kaže, ga zakladki sploh ne zanimajo. Prifulim se čisto blizu čolnu, tako da zgledam kot kakšen voajer. A moji nameni so drugačni. Tokrat je namig več kot očiten in ritensko spakiram popolnoma na pravo mesto. A tukaj je! Tokrat že rutinsko, kajti oči zdaj že vejo, kaj iščejo. Vpišem še današnji tretji FTF in v trenutku mi pade švunk. Zmorem še tistih 150 metrov do veslaškega kluba, pravzaprav me tok kar sam odnese tja.

Nerodno se skobacam iz čolna in sem prav vesel trdnih tal pod nogami. Uporabim vse svoje planinsko znanje in čoln s petimi vozli privežem na pomol ter jo mahnem na zasluženo pijačo. Pa še paše tale mrzla tekočina, po tem ko sem bil prav dobro pregret zaradi sonca na 30 stopinjah. Javim se domov in malo posedim v senci. Malo me boli rit od čolna, ker sem bil nerodno naslonjen na hrbtni del. Čaka me še pot nazaj, ki pa bo tekom toka verjetno bolj uživaška kot delovna.

Čoln me čaka točno tam, kjer sem ga privezal. V njem se pretaka že nekaj vode, ki se je nabrala med menjavanjem vesla levo-desno. A me ne moti. Počasi odrinem in se oddaljujem od gostilne. Nekaj ljudi mi celo pomaha. Čoln leti kar sam od sebe. Tu in tam malo zaveslam, ostalo pa naredi tok Drave. Spet opazujem obrežje, vendar se mi zdi, da so se pred popoldanskim soncem vse živali nekam poskrile. Na Dravi je zdaj že enih 15 suparjev, a še nobenega NiSEM videl, da bi padel v vodo. Precej hitro prispem do moje končne točke. Statistika kaže, da sem se proti toku peljal s hitrostjo 1,8 km/h, nazaj navzdol pa s 5,4 km/h. Sem bil hiter kot Martin Strel. Skupaj sem naredil 4,3 km in za to porabil 2.20 ure, seveda s tekočim počitkom vred.

Sodelavec me že čaka na pomolu in mi pomaga pospraviti čoln. Tako počasi zaključim odlično izkoriščen dan. Zgleda, da se po koroni spet vračam v stare tire. Tudi geocachersko gledano je bil dan uspešen. 3x FTF, začinjen z lepim dogodkom. To nekaj velja. Priporočam vam ga! 💙!