Sem geolovec! Poznate me pod vzdevkom … Iliricus
Če ste se že kaj potepali po višnjegorskem koncu, ste zagotovo naleteli na zaklade s povečini zgodovinsko tematiko lastnika zanimivega imena in še bolj zanimive profilne slike. Iliricusa je možno v živo spoznati na raznih ljubljanskih geosrečanjih, vsem drugim pa ga predstavljamo v današnjem prispevku.
Se lahko na kratko predstaviš in poveš nekaj besed o sebi?
Sem Samo, z geocachingom se ukvarjam od leta 2010. Pri iskanju mi največkrat pomagata hčerki Meta in Stina. Po izobrazbi sem profesor geografije in univerzitetni diplomirani etnolog in kulturni antropolog (cela znanost od naslova ?), zaposlen pa sem v srednji šoli. Bolj ali manj celo življenje sem se tako ali drugače ukvarjal z nogometom, od igralca do prvoligaškega sodnika, pa še kaj bi se našlo.
Lahko pojasniš pomen svojega vzdevka, ki ga uporabljaš na strani geocaching.com?
Kar nekaj stvari me povezuje z vzdevkom Iliricus. Prva stvar je zgodovina, saj me Kelti in Iliri od vedno zanimajo. Druga stvar je, da sem »pred davnimi časi«, kakšnih 15 let igral nogomet za Ilirijo, tretji vzrok pa je dejstvo, da polovica moje družine izvira iz Ilirske Bistrice. Tako, malo po malo, povsod se mi je nekako pojavljala Ilirija in Ilirci, pa sem si rekel, da bom Iliricus.
Kdo te je navdušil za geolov, kdaj si našel svoj prvi zaklad in kaj te je pri igri pritegnilo?
Leta 2010 smo se v službi prijavili na Comeniusov projekt, kjer smo sodelovali s srednjimi šolami iz Nizozemske, Belgije in Nemčije. Cilj projekta je bil med drugim približati dijakom uporabo GPS in preživljanje prostega časa v naravi. Geocaching je bil prava stvar za to. Postavili smo nekaj zakladkov, jih iskali in lokalnim turističnim organizacijam pomagali pri kartiranju poti in znamenitosti.
Moj prvi najden zakladek je bil zdaj že davno upokojeni Ljubljanski grad – Orlov vrh.
Najlepše pri geocachingu se mi zdi to, da vedno znova odkrijemo lepe kotičke in zanimive zgodbe tudi tam, kjer tega ne pričakujemo. Velikokrat so zakladki tudi osnova za kakšen družinski izlet.
Kakšni zakladi so ti najbolj všeč (mestni, v naravi, uganke, večstopenjski …?)
Definitivno sem ljubitelj zgodovinskih zakladkov (malo poklicne deformacije ?), ne glede na to ali gre za keltska svetišča, razvaline srednjeveških gradov ali bunkerje iz druge svetovne vojne.
Sicer pa imam rad zakladke v naravi. Kar se tiče tipa zakladkov imam raje en dobro pripravljen večstopenjski zakladek kot 30 zakladkov tipa »šgbe« ali »ohxri«.
V bistvu so mi še najmanj všeč uganke. Največkrat je tako, da ti pri ugankah klikne ali pa pač ne. Namesto študiranja za računalnikom, da mi bo mogoče kliknilo (bolj verjetno pa tudi ne ?), se raje odpravim iskat kakšen klasičen zakladek.
Kateri od zakladov, ki si jih našel do sedaj, se ti je najbolj vtisnil v spomin? Lahko poveš zakaj?
Od zakladkov pri nas sem definitivno najbolj užival pri reševanju Operacije Dieter. Zgodovinska tematika, zanimive lokacije in ravno prav zahtevne naloge, da se jih z nekaj truda da rešiti. Čeprav sem, tudi po nepotrebnem, naredil kakšen kilometer preveč, me je kar vleklo naprej v reševanje. Tudi končna lokacija je super.
V tujini pa mi je bil najbolj všeč zaklad van “Kluis tot Kookhuis” v Maastrichtu. S sodelavcem sva vedela, da ima zakladek nekaj opraviti z bančnimi sefi, koordinate pa so naju pošiljale točno v banko. Vstopila sva in uslužbenki začela razlagati, da bi rada do sefov. Najprej naju je čudno gledala in nama dopovedovala, da sefov nimajo. Povedala pa je, da obstaja soba s starimi bančnimi sefi v sosednjem delu stavbe, kjer je zdaj trgovina z belo tehniko, včasih pa je bila del banke. Odšla sva v trgovino z belo tehniko in v kleti res našla sobo polno sefov. Kakšnih 5000 jih je bilo. Po pol ure odpiranja sefa za sefom se naju je usmilila prodajalka in povedala, da ve, kaj iščeva, a se je na žalost izgubil ključ od tistega sefa, kjer je logbook. Za rezervo so imeli tako za vpis pripravljen kar blagajniški blok. Odličen geocache!
Geolov je običajno prava pustolovščina. Lahko opišeš dogodivščino, ki se ti je pri iskanju zakladov najbolj vtisnila v spomin?
Pri geolovu res človek doživi marsikaj. Kakšnih srečanj s policijo ali podobnim nisem imel, je pa kar nekaj zanimivosti, ki so se mi pripetile.
Tako se mi je zgodilo, da sem med iskanjem »Bančnega ropa« v Ivančni Gorici po naključju našel zakladek »Miljnik«, ki še ni bil objavljen. Kljub temu logbook ni bil prazen, saj so Bučarji noč pred mano ravno tako po naključju našli to škatlico. Skratka, zakladek sem našel več kot en mesec pred objavo, pa so me vseeno prehiteli. ?
Včasih te GPS malo sprehaja sem in tja in takrat pretakneš kakšno skrivališče več, kot bi bilo potrebno. Tako sva z Emoncem iskala škatlico Fort Hermann. GPS me je peljal malo po svoje, odmaknem kamen, pod njim pa – 6 steklenic Underberga. Vsak eno sva vzela za nagrado, ostale sva pustila.
S kakšno navigacijsko napravo si začel iskati zaklade in če nam lahko zaupaš, kakšno sedaj uporabljaš za iskanje?
Začel sem z Garmin Dakota 20, ki jo uporabljam še vedno. Na Otočcu mi je enkrat padla iz žepa in to sem opazil šele doma. Naslednji dan sem se vrnil in jo našel v Krki, še vedno pa je kazala, kam je treba iti. Definitivno vodotesna.
Zanesljivo si se že srečal s kakšnim geolovcem ali ekipo pri iskanju zaklada. Je bilo srečanje zanimivo? Vzdržuješ stike s tem geolovcem ali drugimi še naprej?
Preko geolova sem spoznal precej zanimivih ljudi. V bistvu so bili prvi geolovci, ki sem jih spoznal, tujci (Nizozemci, Belgijci, Nemci). Čeprav se z geolovom ne ukvarjajo več, smo še vedno v stikih in če obiščejo Slovenijo, se obvezno tudi dobimo, da jim pokažem kakšne lepe kotičke naše dežele.
Od slovenskih geocacherjev pa sem pri enem svojih zakladkov najprej srečal Zmajčka, potem pa Bučarje, ko sem se smukal okoli grosupeljske knjižnice. Zdaj zakladke največkrat iščem z Emoncem, z Miroborijem pa sva letos izvedla »drugi tradicionalni novoletni geolov na Dolenjskem«.
Kaj pa srečanja z bunkeljni in skrivanje pred njimi?
Definitivno zmagovalna anekdota z mojih iskanj zakladkov se mi je zgodila med iskanjem zakladka Hipodrom Ljubljana. Takole sem zapisal v svoj log:
Tole je bilo pa veliko bolj zanimivo, kot sem pričakoval. Kaj vse človek ne doživi na geocachingu!!
Poiskati škatlico ni bilo problem, potem pa je postalo zabavno. Ravno sem se vpisoval v logbook, ko sem videl, da se po cesti približuje tekačica. Tudi prav, malo sem se skril za drevo in nadaljeval z vpisovanjem. Ampak tekačica je zavila s ceste točno proti skrivališču. Ko sem že pomislil, da bom spoznal novo geocacherko, se je punca pred drevesom ustavila, slekla hlače, počepnila in … ššššššš.
Jaz pa na drugi strani drevesa ?
Še dobro, da me ni opazila. Če bi bil Premium member, bi za razgled sigurno podelil favoritka ?
P.S.: spoiler slike nisem posnel
Se rad udeležuješ dogodkov? Ti je ostal kateri v posebej lepem spominu?
Ravno reden obiskovalec dogodkov nisem, v glavnem pridem na tiste v Ljubljani ali bližnji okolici. Nekako mi je kot prijetno druženje z malo akcije za velike in male otroke še najbolj ostal v spominu event »Stena ni nora …« na škofjeloškem plezališču.
Si že skril zaklad? Kakšne so izkušnje, odzivi geolovcev?
Trenutno je na mojem seznamu 25 postavljenih ali posvojenih zakladkov, dva pa sta arhivirana. Večina jih je z zgodovinsko ali geografsko tematiko. Če se le da zakladek naredim zanimiv tudi otrokom.
Odzivi geolovcev so dobri, trudim se, da med mojimi zakladki ne bi bilo takih, ki bili tam samo zato, da so.
Največ pohval izmed mojih zakladkov je bil deležen Polž v Višnji Gori, pa tudi Kozlovska sodba je bila do svojega tretjega uničenja lepo izvedena.
Kaj bi v geocachingu spremenil najprej, če bi imel možnost spremeniti eno stvar …
Kot je že nekaj članov napisalo, tudi jaz mislim, da je geolov predvsem zabava, aktivno preživljanje prostega časa v naravi, spoznavanje novih ljudi, odkrivanje skritih in manj skritih kotičkov v naši bližini, spoznavanje zgodovine na malo drugačen način, včasih adrenalinska avantura in še kaj takega. Vsak torej lahko najde nekaj zase.
Če pa bi se moral odločiti za eno spremembo, bi verjetno izbral ukinitev kr’neki zakladkov. Je pa res, da bi to pri vsakem posamezniku pomenilo kaj drugega. Za nekoga je tudi kovinska ograja ob avtocesti znamenitost, zaradi katere je nujno potrebno postaviti zakladek.
Za konec pa še vprašanje – imaš kakšno sporočilo za ostale geolovce?
Škatlica ni poanta geolova, veliko pomembnejše je vse ostalo: narava, druženje, spoznavanje novega …
Tudi mene je navdušil tisti zaklad v Maastrichtu, s tem, da nisem imel pojma, kaj naj sploh iščem. Pa še ko se mi je začelo svitati, nisem imel pojma, kje bom to našel v trgovini. Potem pa naekrat pridem v “tisto” sobo… In sem kar zazijal od presenečenja. Drugače pa imam tudi lepe spomine na kraj z naslovne fotke. In seveda na vse doslej najdene Iliricusove zaklade.