Petdeset odtenkov zelene (prvi del)

Fotoljubezenska zgodba v treh delih o geolovu na Škotskem
(brez panike, kljub naslovu je brez sadomazohističnih nagnjenj)

Iskanje tradicionalnih in zemeljskih zakladov v Edinburgu
čez vsako mero

Poleti 2016 so me povabili na znanstveno konferenco v Edinburg, glavno mesto Škotske. Prispel sem konec junija, nekaj dni po glasovanju o Brexitu. Evropsko nogometno prvenstvo je bilo na vrhuncu. Prvi večer v mestu sem šel v najbližji pub in si ogledal tekmo osmine finala med Islandijo in Anglijo. To je bilo najbolj neverjetno nogometno doživetje v mojem življenju. Vsi prisotni Škoti so bili ta večer Vikingi in so navdušeno ploskali prav vsaki uspešni podaji islandskega moštva. Kot polkrvni Viking in navijač Islandije sem si takoj nabral nekaj škotskih prijateljev. Vabila na pivo so se kar množila. Ojej…

Sreča po zadnjem sodnikovem žvižgu je bila brezmejna. Moštvo brez možnosti je premagalo velikega favorita, Anglija je bila izločena. Veseljačenje, tuljenje od sreče, objemanje vsevprek. Tisto reklo, da je »škodoželjnost edina prava oblika sreče«, je dobilo svoj smisel. Ta teden je Anglija izstopila iz EU dvakrat, najprej v politiki, nato pa še v nogometu, je rezultat komentiral eden od mojih škotskih pivskih tovarišev.

Naslednji dan sem iz pogovora s škotskimi univerzitetnimi kolegi o doživetju v pubu izvedel, da večina Škotov in Škotinj ne goji posebej prijateljskih čustev do Anglije in se tudi ne strinja z odhodom Velike Britanije iz EU. Zares, med geolovom po edinburških ulicah sem videl številne plakate, kot je ta na spodnji sliki.

In jaz imam rad Škotsko.

Da bi bolje opozorili na željo Škotskega ljudstva po obstanku v EU in neodvisnosti, so se nekateri politično osveščeni državljani celo utaborili pred stavbo škotskega parlamenta.

Samo za pogumne … Sodobni Bravehearti živijo v tej prikolici (čisto zraven zaklada).

Mimogrede, škotski parlament je odprla kraljica Elizabeta II. leta 2004, sedem let po uspešnem referendumu, na katerem se je odločalo, ali naj imajo Škoti svoj parlament ali ne (z nekaj lastne zakonodajne oblasti, neodvisne od Londona). Parlament je ena najbolj spektakularnih, pa tudi najbolj kontroverznih stavb v Edinburgu. Edinstvena arhitektura vzbuja intenzivne občutke in vam bo všeč ali pa vam ne bo všeč. Meni je bila všeč. Zdi se, da ima vsaka najmanjša podrobnost (čudne oblike oken, kamen za zunanje zidove, v kamen vklesani citati, …) nek simboličen pomen. Več o stavbi boste izvedeli z iskanjem odgovorov za zanimiv EarthCache zaklad Just a bunch of Rocks?! The Canongate Wall.

Domače škotsko kamenje v zidu stavbe parlamenta prikazuje geološko zgodovino Škotske.

V območju med stavbo parlamenta in Edinburškim gradom se lahko lotite več poučnih zemeljskih zakladov. Mnogi so povezani z vulkansko zgodovino te prekrasne dežele. Lep primer je Earthscape Scotland na sliki spodaj.

Potovanje v središče Zemlje? To ravno ne, vsekakor pa potovanje do naslednjega odličnega EarthCache zaklada.

Pravzaprav je središče Edinburga pravi paradiž za EarthCache navdušence. Večina jih je tako blizu skupaj, da jih zlahka obhodite. V enem večeru sem jih obiskal osem. Moj EarthCache rekord! Tudi ljubitelji zakladov z uganko in tradicionalnih zakladov bodo prišli na svoj račun. Vse edinburške turistične in geolovske atrakcije so zbrane v centru mesta in lahko dostopne peš.

Najbolj priljubljena plačljiva turistična točka na Škotskem: Edinburški grad, postavljen na bazaltni sredici ugaslega vulkana.

Calton Hill: edinburška Akropola in najboljša razgledna točka v mestu.

Javnega prevoza nisem uporabil niti enkrat v petih dneh bivanja v mestu, do vseh zakladov sem se odpravil peš. OK, moram opozoriti, da sem pri hoji kar hiter in vzdržljiv. Ob zaključku dolgega geolovskega večera oziroma noči mi je GPS naprava zaupala, da sem moral za ulov vseh zakladov in pot nazaj do hotela prehoditi kar 25 km. Kljub temu vam svetujem lagodnejši pristop, kot sem ga sam ubral naslednji dan. Poiščite zaklad ali dva, potem pojdite v pub na pivo, poiščite še kak zaklad, pojdite v naslednji pub na fish’n’chips in viski, potem pozabite na geolov in si privoščite še en viski, …

Kot običajno, sem prej izbrane zaklade uporabil kot vodič po tujem mestu. Zaradi geolova sem odkril številne super kraje, ki jih sicer ne bi videl. Na primer Kraljevi botanični vrt (Royal Botanic Gardens). To neverjetno zbirko rastlin si morate ogledati, če imate na voljo nekaj več časa. Tukaj raste skoraj 273.000 posameznih vrst rastlin s petih celin, nekatere so videti kot bitja iz globin vesolja. Vse skupaj me je tako prevzelo, da sem skoraj pozabil zbrati podatke za EarthCache zaklad Tim-BERRR!, ki obravnava največji rastlinski fosil, kar so jih kdaj odkrili v Veliki Britaniji.

Ali vidite moj GPS na XXL fosilu?

Geolovcu na Škotskem gre na roko tudi dejstvo, da je v poletnih mesecih na razpolago veliko več dnevne svetlobe (v primerjavi s kontinentalno Evropo). Ob enajstih zvečer je še vedno dovolj svetlo, da je mogoče najti dobro skrit nano vsebnik brez uporabe svetilke. Odlične razmere za kongresne geolovske turiste, kot sem jaz. Delo čez dan, zvečer in ponoči pa sprostitev z nekaj geolova.

Sončni zahod ob 23. uri. Ravno dovolj časa (in svetlobe) za še en nano zaklad ob cerkvenem zvoniku.

Nenavadno lepemu vremenu in dolgemu dnevu se lahko zahvalim, da sem našel veliko več zakladov, kot sem nameraval. Po petih dolgih dnevih in nočeh v Edinburgu pa je bil čas za slovo od mestnega geolova in odhod v divjino. Zamenjal sem lepo kongresno obleko in čevlje za pohodna oblačila in obutev in se vkrcal na avtobus. Izstopil sem v Fort Williamu, majhnem turističnem kraju sredi Škotskega višavja, ki si je prislužil naziv »Britansko glavno mesto aktivnosti na prostem«.

Se nadaljuje. V drugem delu preberite o tem, kako sem premagoval dež, točo in sneg, da bi osvojil najvišji britanski vrh (in zaklad na njem).