Slovenci smo iz vesolja

Why… are you doing this? Why? Isn’t the universe big enough… for both of us? Ha ha ha ha. What is wrong with you people? se sprašuje Jack Nicholson kot namišljeni predsednik najbolj napihnjene države na svetu. Združenih držav. Amerike, seveda. Razmišljanje je tako zelo univerzalno, kot je univerzalen svet sam. In se marsikdo v tem zlahka najde. Slovenci, ki si seveda že od pamtiveka predvsem želimo, da sosedu crkne krava, še toliko lažje. Saj se je nesmiselno slepiti, da je pri sosedih vse lepo in da zgolj rožice cvetijo. Toda vseeno si upam trditi, da se ne žrejo tako, kot se žremo mi. Med seboj seveda. Si mečemo polena pod noge. In si nagajamo, s krepko mero privoščljivosti, tam, kjer si lahko.

We could work together. Why be enemies? Because we’re different? Is that why? Think of the things that we could do. Marsikdaj, ko sedim pred ekranom in razmišljam, kakšno zmedeno misel ali zgolj prav takšno pohajanje bi bilo smiselno predstaviti in kje naj, če se tega že ne lotim sam, najdem primerno žrtev, se prav boleče zavem, kako te, nam v podalpski deželi tako domače razprtije, kradejo moči, kalijo spanec in predvsem ustvarjajo razdore, postavljajo tabore različnih bolj ali manj zavzetih pripadnikov na različnih bregovih seveda iste reke. Povsem brez pomena, se zaradi tega grdo gledamo, padajo različne obtožbe, takšne ali drugačne. Tudi morebitni zametek pozitivnega gledanja takoj prekrijejo temni oblaki, bliski, toča, neurje so nam žal očitno bolj domači.

Think how strong we would be. Earth… and Mars… Together. There is nothing that we could not accomplish. Think about it. Think about it. Ja, čisto res. Kaj vse bi lahko naredili, če bi stopili skupaj. Idej je veliko, toda kaj, ko je rok vedno premalo. Pa še te počasi omahujejo, na eni in drugi strani. Toda kaj zato. Kajti naj … seveda, spet smo pri kravi. Ki se ji očitno ne piše prav nič dobrega. In ko bo že crknila, naj nas nič ne skrbi. Kajti zlahka jo bomo spekli, na ognju naše nevoščljivosti. In se nato tako tepli za še topla rebrca, da bodo sosedje imeli ne le dober piknik na naš račun, temveč ob grizljanju hrustljavega mesa tudi prvovrstno zabavo. Kaj zabavo, pravi cirkus.

Why destroy… when you can create? We can have it all, or we can smash it all. Ja res. Zakaj ne moremo sodelovati? Zakaj si ne moremo podati roke in delovati skupaj, eden z drugim, kot prijatelji? Zakaj ne moremo premagati lastne trme? Ali res raje vidimo, da gre vse k vragu, kot da bi priznali, da nismo popolni. In da tisti na drugi strani zidu ravno tako ni nek kekec, temveč človek kot mi. Ki si zasluži spoštovanje, priznanje in končno tudi pomoč, če jo potrebuje? Bojim se, da je odgovor že znan. Od nekdaj. Da. Če je treba, naj nas vse pobere, samo da … sosedova krava ne bo preživela.

Why can’t we… work out our differences? Why can’t we… work things out? Little people… why can’t we all just… get along? … Hm … ja res. Le zakaj ne? Kako se je končalo za Jacka seveda vemo. Ne preveč dobro. Toda kaj ima to razpredanje o značilnostih nas Slovencev opraviti z geolovom? Morebiti nič. Ali pak … vse.