Sva geolovca! Poznate naju pod vzdevkom … maleni_robot

Za predstavitev v vaši priljubljeni rubriki Portret geolovca smo tokrat poprosili mlad simpatičen kraški par, ki zase pravi, da ne bi mogel živeti brez dobrih filmov, sproščujočih sprehodov v neokrnjeni naravi in slastne morske hrane. Če ste že našli kakšen njun zaklad, ste si ga zagotovo zapomnili; vsi njuni zakladi so namreč zelo domiselno izvedeni in vzorno vzdrževani. V tokratnem intervjuju se nam predstavlja ekipa maleni_robot.

Se lahko na kratko predstavita in povesta nekaj besed o sebi?

Sva Urša iz Sežane in Dejan iz Divače. Poleg tega, da sva navdušena filmofila, sva preostali prosti čas vedno preživela v naravi, zunaj na soncu in svežem zraku v odkrivanju novih lokacij tega našega prekrasnega sveta. Po tem, ko sva odkrila geocaching se stvari niso drastično spremenile. Sedaj tu pa tam na teh lokacijah poiščeva tudi kakšno škatlico in, če oceniva, da si lokacija zasluži, tudi kakšno novo postaviva. OK, priznava, včasih nama zmanjka idej za izlete, takrat potepanja planirava glede na poseljenost nasmejanih obrazkov. 😉

Lahko pojasnita pomen svojega vzdevka, ki ga uporabljata na strani geocaching.com?

Ideja za vzdevek se je porodila preko pesmi hrvaške raperske skupine Connect, ki se pogosto znajde na repeat … še na poroki bova plesala nanjo. 😀 Ko sva jo odkrila v študentskih časih je bila obema takoj zelo všeč, saj gre za moderen ljubezenski komad, na duhovit način, prav takšen kakor sva tudi midva.

Kdo vaju je navdušil za geolov, kdaj sta našla svoj prvi zaklad in kaj vaju je pri igri pritegnilo? 

Geolov nama je približno dve leti nazaj predstavil Dejanov sodelavec, ki je nekaj nepovezano razlagal o škatlicah, ki jih vidiš na telefonu in potem iščeš v naravi s kompasom. Dejanu najprej ni bilo nič jasno, a ko mu je sodelavec naslednji dan še enkrat razložil celotno stvar, si je tudi sam naložil aplikacijo na telefon. Dva dni kasneje sva že bila na Kamenjaku, v lovu na najin prvi zakladek Holidays on Premantura. Tisti dan sva našla “kar” 4 zakladke, katerih sva se veselila kot majhna otroka, nobene skale in robidovje naju niso mogle ustaviti. Naslednji dan sva jih našla še 5 in takrat sva ugotovila, da je konec … da nama ni več pomoči. 😀

Pri geocachingu nama je všeč to, kar je všeč večini geolovcev … aktivno in zanimivo preživljanje prostega časa in obisk krajev, ki so turistom skriti. Pa fajn je biti del neke »skrite« skupine, ki se ukvarja s skrivnostnimi aktivnostmi in išče stvari, ki niso znane navadnim ljudem. 😀 Ko sva se prvič zavedela, kako razširjena in globalna je ta igra, sva šla skozi vse najine izlete in spomine in bila presunjena koliko škatlic sva verjetno “pohodila”, mimo koliko zakladkov sva šla, ne vedoč, da se pred najinim nosom skriva »parallel universe«.

Kakšni zakladi so vama najbolj všeč (mestni, v naravi, uganke, večstopenjski …)?

Všeč so nama vsi tipi zakladkov, pomembno je, da so dobro in kvalitetno pripravljeni. Dobro, ni treba, da je višek tehnologije in najboljši gadget cache na svetu. Pomembno nama je, da ni zakladek samo en kup nekih papirjev, zmečkanih v vrečki zatlačeni v kakšno cev, pa še brez zgodbe, ki bi pojasnila zakaj je zakladek pravzaprav tam … Rada vidiva, da lastnik za svoj zakladek skrbi, da se je vsaj malo potrudil, in potem nama je takoj všeč.

Vsekakor lahko poveva, da nama niso všeč zakladki, ki zahtevajo ogromno razmišljanja, po možnosti brez pravih navodil in smisla, saj nama to jemlje vso zabavo do reševanja. Takih se načeloma sploh ne lotiva, saj je drugih zakladkov dovolj. Niso nama všeč niti zakladki pri katerih imaš neko nejasno oz. dvoumno nalogo s kakšnim seštevanjem in odštevanjem raznih stebrov in oken in kamnov in ptic na daljnovodu, pa vse skupaj deliš s korenom števila listov na sosednjem drevesu … Ker se matraš in narediš vse, pa potem ni jasno ali je prav ali ne, ker so navodila nejasna in potem si cel zmeden in greš na vse možne lokacije, porabiš cel popoldan in nič … To nama ni fajn.

Kar se pa tiče lokacije, so nama kot večini všeč zakladki v naravi, kjer je mir in kjer je verjetnost za bunkeljne majhna. Pa tudi logbooki so običajno nekoliko večji in je vpis bolj komot. Za razliko od urbanih zakladkov, ko si skoraj vedno komu na očeh, pa tudi po izkušnjah lahko rečeva, da pri urbanih zakladkih največkrat srečava, že zgoraj opisane »bisere«.

Kateri od zakladov, ki sta jih našla do sedaj, se vama je najbolj vtisnil v spomin? Lahko povesta zakaj?

Vsak vrhunski zaklad ti pusti pečat, tako ali drugače, zato bi se težko odločila samo za enega. Glede na najino dokaj kratko kariero sva jih našla kar nekaj. Pred kratkim sva bila v čarobni geocaching deželi ob Baškem jezeru, zato bi lahko izpostavila te, saj so spomini najbolj sveži. Tam je bilo, ko sva bila midva na obisku, postavljenih 20 čarobnih škatel, sedaj jih je že 22. Nisva uspela odpreti čisto vseh, saj nisva želela izgubljati preveč časa, nekaj pa sva jih morala pustiti za seme za naslednji obisk … Aja, pa tudi favoritkov nama je zmanjkalo! 😀 In prav vse te škatle bi lahko uvrstila v tole rubriko.

V spominu so nama ostali tudi Sretno! v Istri, Indiana Jones in Silent Hotel na Krku, pa zakladka na počivališčih Zaloke in Barje, pa HP#1 … veliko jih je in vsak nama je na svoj način pustil lep spomin, zaradi česar sva zaljubljena v tale hobi.

Geolov je običajno prava pustolovščina. Lahko opišeta dogodivščino, ki se vama je pri iskanju zakladov najbolj vtisnila v spomin?

Ojej … morava prav pomislit. Vedno se kaj dogaja, a to je pač običajen geolovski dan. 😃

Dejan dregne Uršo: ‘Kaj pa lanski dopust na Krku?!’ Oba planeta v smeh. (op. a.) Geolovec si skoraj vedno predstavlja, da bo najdba lahka, pa ga ta preseneti in traja iskanje dlje časa od pričakovanega. Naju pa je lani v Baški presenetila ravno obratna situacija, ko sva bila pripravljena žrtvovati cel dan za kešek INDIANA JONES and Glagolitic tablet. Vsi vpisi so govorili o večurnem iskanju podatkov, o hudih pohodih in kalkulacijah. Še danes bereva o večletnem zbiranju informacij. Vsemu temu sva verjela in se primerno pripravila. Ko pa sva z iskanjem začela, sva prišla do genialne ideje, ki je omogočila reševanje naloge kar iz kavarne ob morju. Tako sva ves privarčevan čas posvetila kopanju in iskanju nekaterih drugih zakladov v okolici, pred odhodom domov pa sva se nagradila še z ogromnim brancinom. Več ne izdava, če pa kdo želi pomoč, naj naju kar »pocuka za rokav«, pa mu bova zaupala kje se pije najboljša kava. 😉

Po drugi strani pa se verjetno kdo drug smeji najinemu celotedenskemu, 140+ urnemu reševanju Fox race-a v Postojni. To dogodivščino bova pa opisala kar v naslednjem intervjuju. 😃

S kakšno navigacijsko napravo sta začela iskati zaklade in če nam lahko zaupata, kakšno sedaj uporabljata za iskanje?

Začela sva s pametnim telefonom in nadaljujeva s pametnim telefonom, le vsakič boljšim. 😉 Ko sva začela postavljati zaklade sva si sposodila Garmina, a ko sva ugotovila, da meritev koordinat ni mnogo boljša, se nisva odločila za nakup namenske naprave, čeprav so te vsak dan boljše. Morda v prihodnosti … zaenkrat se zanašava na najine nosove, ki so veliko bolj zanesljivi kot pohajajoče koordinate … In seveda na telefon (Huawei Honor 8).

Zanesljivo sta se že srečala s kakšnim geolovcem ali ekipo pri iskanju zaklada. Je bilo srečanje zanimivo? Vzdržujeta stike s tem geolovcem ali drugimi še naprej?

Najino najbolj zanimivo srečanje z drugimi geolovci ni bilo pri iskanju ampak pri skrivanju zakladka. Ko sva postavila najin prvi mystery – Možgančki #1 – Stari grad, je kmalu po objavi prišlo do FTF vpisa. Ker sva ravno končala s službo, sva se ustavila pri zakladku in preverila vpis, a logbook je bil prazen. Hmm, ni druge možnosti, kot da slikava »dokaz« in ga pošljeva domnevnemu prvonajditelju in vprašava kaj je na stvari. Nato dobiva odgovor, z dokazom – sliko vpisa. Ja, to pa je zmeda. Izkazalo se je, da je najin »konkurent« postavil svojo škatlico na praktično isto mesto, ravno v obdobju, ko je najin zaklad čakal na objavo, in seveda tega ni mogel vedeti. Ekipa Čuden_family, pa je našla ravno to škatlico. Na večerni, popravni sestanek je na pomoč prišel Ljubljanski pirat in zadeva je bila popravljena. Neobjavljen zakladek, pa je bil medtem odstranjen … ne z najine strani. 😉 Seveda je sledilo druženje v bližnjem lokalu, ob kozarcu pijače, za katero geolovci tako radi uporabijo izraz zlatorumeni napitek. 😃

Stike sedaj z njimi ohranjava preko sms-ov, ko je v igri kakšna FTF dirka. 😉 Z ostalimi pa zelo rada poklepetava na kakšnem eventu in na klepetalniku ob kakšni debati, sicer pa večinoma škatlice iščeva sama.

Kaj pa srečanja z bunkeljni in skrivanje pred njimi?

K sreči nisva z bunkeljni imela prevelikih problemov, vedno pa imava pripravljen kakšen neumen izgovor o izgubljenem zaročnem prstanu, v roki fotoaparat, da en fotografira, drugi išče … če pa je prevelika gneča okoli zakladka, se z najdbo ne obremenjujeva kaj preveč. Če se ne da, se pač ne da. Greva dalje, saj zakladkov ne bo nikoli zmanjkalo. 😉

Sva pa imela enkrat zelo zanimivo izkušnjo s polbunkeljni, če lahko uporabiva ta izraz. Na Krku sva iskala zakladek sredi naselja. Takrat sva uporabljala še uradno aplikacijo in, ko sva šla mimo zelo zanimivega vhoda skozi živo mejo, je najprej en telefon zacingljal … Se obrneva greva še enkrat mimo in je zacingljal še drugi telefon. Takrat naju je pogruntal lastnik žive meje, ki je ravnokar pospravljal balkon. »Jel vi to geocache tražite??« 😃 Dal nama je namig in zakladek je bil hitro najden. Nato je sledil pogovor, da je njegov vnuk strasten geocacher in je vsako poletje na Krku in tako dalje. Čez kakšno leto sva zaradi geocacherskih konsultacij stopila v stik z drugim geolovcem in pogovor je nanesel na to situacijo in izvedela sva, da je postavljavec v živi meji pravzaprav njegov sin, ponosni lastnik meje, pa njegov očim. Zanimiv splet okoliščin.

Hmmm, sedaj ko pomisliva … sva le doživela čuden primer. Sama sva poklicala bunkeljne, saj sva nehote pozvonila na vhodnih vratih, ko sva iskala zaklad v Trstu z zelo slabimi koordinatami in zelo ne-pomagajočim namigom. Kar naenkrat se je iz mikrofona zaslišalo »Pronto? Prego?? Chi e??« Ni potrebno posebno poudarjati, da sva samo pobegnila naprej po ulici. 😃

Se rada udeležujeta dogodkov? Vama je ostal kateri v posebej lepem spominu?

Hja, dogodki, to je pa nekaj drugega. Ne moreva reči, da sva nedružabna, ker to ne drži. Je pa res, da se z geolovom ukvarjava predvsem ob vikendih, ko sva večinoma prosta služb in šefov, ki nama polnijo glavo. To je čas, ko si napolniva baterije za prihajajoči teden, ko si vzameva čas eden za drugega in se posvetiva najinemu odnosu, najinim družinam. Rada se udeleživa zanimivega dogodka, vendar ne prepogosto.

Zaenkrat seveda vodi GIFF 2016, saj sva, kot že omenjeno, velika filmofila in vsak izgovor za obisk kina je dobrodošel. Če pa je vse skupaj še tako lepo pripravljeno, da se človek počuti kot zvezda na premieri, pa še toliko bolje.

Sta že skrila zaklad? Kakšne so izkušnje, odzivi geolovcev?

Postavila sva zaenkrat 9 zakladov in idej za postavitev novih nama res ne manjka. Imava srečo, da živiva na takem koncu Slovenije, ki ni bogato posejan z zakladi, tako da midva skrbiva za prikaz skritih kotičkov v najini okolici. Ker zelo rada najdeva zakladek, ki je lepo urejen in vzdrževan, skrbiva da so taki tudi najini. Zaradi tega si za postavitev vsakega vzameva dovolj časa, predvsem pa skrbiva, da niso predaleč, saj jih lahko kadarkoli preveriva in po potrebi popraviva.

Odzivi so po večini pozitivni; hvala vsem, ki ste to pozitivo pokazali s favoritki in zanimivimi vpisi. Se pa vedno najde kdo, ki mu kaj ni všeč… toda po navadi so to taki, ki vedno iščejo dlako v jajcu. Toda, če jim ta del geocachinga prinaša veselje, super. Midva se veseliva vsake konstruktivne kritike in jo po presoji tudi upoštevava.

Kaj bi v geocachingu spremenila najprej, če bi imela možnost spremeniti eno stvar …

To bi bila že večkrat omenjena omejitev števila najdb pred postavitvijo svojega zakladka. Ni hujšega, kot prelepa lokacija z mikro/nano škatlico, ki je nihče ne ureja, ker je lastnik našel 5 zakladkov, se spomnil, da ima tudi sosedov travnik lep razgled, nato pa izgubil zanimanje za igro.

Za konec pa še vprašanje – imata kakšno sporočilo za ostale geolovce?
Hvala vsem, ki delate to igro takšno kakršna je.