Zgolj TFTC? Res znate lastniku povedati le to?
TFTC? Je to vse kar znate, zmorete? Se res vaša domišljija konča tu? Si res lastnik, ki se je potrudil z idejo, iskanjem mesta in izdelavo škatlice zasluži zgolj to? Dajte no, dajte. Ne krotite navdušenja, dajte mu prosto pot. Zahvalite se lastniku vedno za zaklad, ki si je to zaslužil, tako kot se zagre. Tako kot je treba. Mogoče takole?
Hubertov ključ/St. Hubertus key
“Don Kihot je (spet proti koncu službe) poklical in ustrelil: “Imam rešitev! Rad bi šel, pa ne morem.” eSlavko Panza-z-razparanim-trebuhom si je bolj mislil kot rekel: “Rad bi šel, pa ne smem.” Pa Dulsineja? Najprej je skoraj nehala dihati: Dulsineja bi pa LAHKO šla (mogla in smela), pa ni vedela, ali bi rada šla. 
Don Kihot se po klicu s tem ni več ukvarjal, eSlavko se je po kosilu zavlekel nazaj v vodoravnišče, oba pa sta Dulsinejo moralno trdno podpirala in mirno počakala, kaj se bodo gospa odločili.
Delo rezbarskih in ključavničarskih mojstrov
Dulsineja je previdno še enkrat pogledala že znano besedilo, našla še slikco s ključem in se spomnila prigode, kako je morala nekje drugje že zapustiti kanjon s trrrdnooo zaklenjeno leseno škatlo istega lastnika in se odpraviti po dragoceni ključ na drug konec mesta. Previdno je pogledovala, če bo geochecker, kjer je bilo zabeleženo stanje 1:0 za ta zelene, med kosilom morda še poskočil – v katerokoli smer pač že. No, ni se, ostalo je pri tem, vendar pa je adrenalin naraščal, dokler ni sklenila, da pač mora iti na to pot. Če je bila pa od viteza praktično naprošena, da gre v boj za najvišje mesto ter tako ubranit prvorešiteljev trud. Sklenila je, da mora pokazati, da ji je MAR: za ekipnega duha Španske trojke, za lastnikov trud in za dobre medsosedske odnose.
Kočna kraljuje nad dolino
Hitro! Vodo in suhoparne piškote v bisago in na pot! Še Dulsinejine rožice ni bilo časa vtakniti v žep! — Takoj za Preddvorom me je začel preganjati orjaški Jezerjan. Ko sem se otresla njega, me je pa dohitela še ena nevarno drveča ljubljanska kripa. Nisem ji smela dopustiti, da bi me prehitela, saj je bilo v nevarnosti tisto mini parkirišče, komaj dovolj veliko za moj mini kešmobil – pa bi spet za las zapravila prednost. Ko sem se zbasala v parkirišče, mi je odleglo, saj se je dirkač odpeljal naprej.
Brat Grintovec, ja, tudi tam me še čaka zaklad
Kaj več pa že ne smem povedati, saj gre vendar za uganko! Lahko pa napišem, da so bile pozelenele koordinate res natančne in so nedvoumno pokazale pravo mesto. Končna točka znova dokazuje, da je naš dr.gumpi Veliki mojster. Pa da se ne spozna samo na svoj poklic in tipke na računalniku in na zavite geolovske uganke, temveč se vsakič sproti temeljito potrudi tudi s … saj ne smem reči “škatlo”, ker bi bilo to prostaško. Zelo dobro zna ustvarjati tudi konkretne in estetske predmete, kar je … precej neznačilno za njegov osnovni poklic. 
Vse to mi je rojilo po glavi, tačas pa sem z navdušenjem rešila ključavničarsko uganko do srečnega konca in se ob 15:30 vpisala v čisto nov dnevnik. V žep sem zbasala simpatično FTF nagradico, zraven pa še enega črnega bika, da me bo opogumljal za naslednji lov. Seveda je bilo treba veselo novico potem takoj sporočiti Kihotu, Panzi in dr.gumpiju, da smo se lahko veselili skupaj, čeprav smo bili vsak na svojem koncu.
Prijazni orjak
Za relax po vsej tej akciji sem se domov grede ustavila še tam, kjer se odpre razgled na Pasjo glavo, tudi Kočna in Grintovec sta žarela. Naslednji Jezerjan prijazno ni zmečkal mojega razkošno parkiranega avtočka. V Potočah me je pozdravila še modrikasta kulisa Triglava, po nebu pa so plavali roza puhasti oblački in leteče preproge. Skrajno romantičen zaključek adrenalinskega popoldneva!”
Pasja glava z žarečimi očmi in ostrimi zobmi
TFTC? Ne, tako se ne pišejo zapisi v dnevnik najdb! Napišite kaj, kako in zakaj. Z navdušenjem, ki si ga lastnik zasluži …
Določeni zapisi na tej strani mi, z vsem spoštovanjem do lastnikov tako strani kot tudi besedil, vzbujajo misel na naš rek: “Lastna hvala se pod mizo vala!”
Vsak komentar je dobrodošel. Čeprav moram reči, da tega ne razumem čisto. Namreč lastnik strani je seveda SGK. Se on hvali? Ali se hvali s svojimi dejansko zanimivimi in zabavnimi domislicami avtorica teksta? Ali se hvalim sam kot lastnik zaklada? In končno. Ne glede na to kdo in kako. Kaj se zakladov tistih, ki smo tako ali drugače vpeti v pripravo strani ne sme omenjati? Jih je treba po načelu “če ste zaposleni … ” izločiti iz vseh glasovanj o zakladih meseca, opisih zanimivih poti, pristopov? Je pa vsekakor lastnik komentarja več kot dobrodošel, da sam pripravi kakšen prispevek. Povabila so bila že večkrat dana. In ne bom imel nič proti, če ga bo pripravil tudi o svojem zakladu. Če se seveda ne boji, da se bo kdaj kasneje ob omembi recimo odličnega Wartenberškega zaklada pojavil dvom o tem ali je prav, da se ga omenja? Dileme, dileme …
Morda sem v želji, da bom kratek in jedrnat (nekaj, kar si želim doseči), bil preveč kratek in prav nič jedrnat.
Danes zjutraj me je (pred prvim jutranjim čajem, da se razumemo) zmotilo, da sem od Dulsineje pričakoval nov mojstrski zapis na temo “TFTC ali kako ne napisati zahvale avtorju res čudovitega zaklada”. Prebral pa sem en odstavek, da TFTC ni dovolj, čemur je sledil primer. Primer sem sicer z zanimanjem prebral na strani zaklada, tu pa mi je deloval kot samohvala. Ta občutek je, verjetno nenamerno, sprožil tudi zaključni stavek prvega odstavka: “Morda takole?” Čeprav mi je bil stavek kratek, mi je zvenel je bolj: “Jaz znam, kaj pa vi?”
Verjetno bi bil učinek drugačen, če bi bilo besedila (rečemo teorije?) več. Ali če bi se pod prispevek na strani podpisal drug avtor.
Da pa se razumemo, sem Dulsinejo spoznal enkrat pri iskanju zaklada v Kokri. Prav prijetno smo se pomenili. Že pred tem, še bolj pa po tem srečanju, vedno z veseljem preberem njene dogodivščine ob iskanju zakladov. Dako kot so si dmrvos-ove na čase nevarne, a vedno zanimive pustolovščine dobile svojo rubriko na strani, bi lahko tudi Dulsinejine, ki so na čase prav romantične. 🙂
Sedaj veste, zakaj se želim naučiti izražati svoje misli jasno in jedrnato 🙂
Naj samo pojasnim nekaj, kar je očitno vneslo nekaj zmede in nerazumevanja, upam in si želim, da ne tudi slabe volje. Krivda je vsekakor v tem, da je kot avtor celotnega prispevka navedena Dulsineja. Ona je res avtorica velike večine teksta, seveda tistega, ki izvira iz dotičnega loga. Uvodni odstavek je recimo temu odstavek urednika. Katerega namen je bil predvsem, da se mlade geolovce, kateri, kot lahko opazimo, v loge vse prevečkrat zapišejo zgolj vsem znane kratice (TFTC ali HZZ) spodbudi, da pišejo daljše, zanimive, zabavne in tudi uporabne loge.
Živjo! Zjutraj sem se res kar malo ustrašila bubijevega komentarja. Zato, ker bubije že toliko poznam, da vem, da so prijazne sorte. Le kaj sem pa zdaj ušpičila? — Ob komentarju in nadaljnji korespondenci pa se je potrdilo nekaj pozitivnega in zanimivega: da bubi pozorno bere in hitro začuti, če nekaj “ne štima”. In kaj je bilo za tem? Hja, nekaj je nastalo podnevi, nekaj pa ponoči. 🙂 Noč ima svojo moč, uredniško pero pa tudi. Najbolj strnjeno se jaz ob zavzemanju za dnevnike, daljše od štirih črk, poistovetim s tole mislijo: pisanju svojega dnevnika k zakladu namenite vsaj 30 sekund. 🙂
Danes se mi ne daj kaj prida delat. Pa sem malo pogledal tudi po tej strani.
Moram reči da imajo “pesniški” zapisi tudi svojo stran. Namreč Dulsineja loga ne piše 30 sekund ampak vsaj 30 minut. Verjetno se je kot bolj netehnični tip zmotila v enoti mere. Moram sicer priznati da se ponavadi kar nasmejim sam v sebi (saj ponavadi ni pametno da moški čustva tako odkrito pokažemo) ko berem njene loge. Ja slaba lastnost takih logov pa je da Dulsineja še vedno nima logiranih vseh najdb.
Sam osebno ponavadi naredim kar na terenu offline kratek log tako da vem kje sem bil in kaj je tam bilo. Potem pa doma te fields notese poeditiram in objavim. Vsekakor so pa moji logi precej bolj na hitro skupaj spacani. Ja TFTC in HZZ bi bilo pa tudi po mojem potrebno ukiniti. En stavek ali dva vsak lahko napiše četudi na vesoljčka (android) na terenu.
eSlavko v zakonskem jarmu z Dulsinejo.