Vsi nad ubežno nadlogo! (CITO Dan Zemlje 2016)
Letošnji CITO dogodek ob Dnevu Zemlje (glej napovednik dogodka v nadaljevanju) bomo posvetili vse večjemu problemu, ki ga predstavljajo dresniki. V 19. stoletju so jih kot okrasne rastline prinesli v Evropo iz vzhodne Azije. Kmalu so pobegnili z vrtov in si zaradi uspešnega razmnoževanja in neverjetno hitre rasti izborili svoj prostor v naravi. Zadnja leta te velike invazivne rastline po vsej Sloveniji redno videvamo predvsem ob vodah, cestah in železnicah ter na zapuščenih zemljiščih.
V Evropo so prinesli dve vrsti dresnikov: japonski dresnik (Fallopia japonica) in sahalinski dresnik (F. sachalinensis). Nasadili so ju v botanične vrtove, parke in druge večje vrtove. V naravnem okolju v Aziji ti dve vrsti ne bi prišli v stik, v Evropi pa sta se začeli spontano križati. Nastal je češki dresnik (Fallopia × bohemica), ki je po lastnostih med obema starševskima vrstama, pri razširjanju pa celo uspešnejši od obeh.
Pri dresniku prezimijo le podzemni deli, to so razrasle olesenele korenike, ki lahko sežejo več metrov globoko. Spomladi iz njih poženejo izredno hitro rastoči poganjki. V višino zrastejo do približno 2 metrov, pri sahalinskem dresniku pa so lahko visoki celo do 5 metrov. Stebla so členjena, na pogled podobna bambusovim, listi veliki, trikotni do srčasti. Pozno poleti rastlina zacveti. Cvetovi so drobni, beli in združeni v gosta socvetja. Če so cvetovi oprašeni, se iz njih razvijejo plodovi, obdani s krilatim ovojem. Pozno jeseni vsi nadzemni deli propadejo.
CITO dogodek Dan Zemlje 2016, ki bo potekal v soboto, 23. aprila, smo v Slovenskem GeoCaching klubu zasnovali skupaj z Mestno občino Ljubljana v okviru Zelene prestolnice Evrope. Organizatorji bomo na kraju dogodka že ob 14. uri, do 14.30 pa pričakujemo prihod večine udeležencev. Najprej nas bo članica kompaskov seznanila z dresniki in škodo, ki jo povzročajo te invazivne rastline, potem pa bomo od 15. ure naprej skušali ob Savi nabrati čim več lanskih in letošnjih rastlin. Rastline bodo kasneje predelane v papir, ki bo uporabljen v nadaljnjih akcijah osveščanja o invazivnih rastlinah. Ko bomo opravili z dresnikom, nas čaka še prijetno geolovsko druženje z izmenjavo sledljivčkov, srečolovom za zabavne in tudi geolovsko koristne nagrade ter podelitvijo sledljivih zahval tistim geolovskim ekipam, ki se bodo udeležile vseh treh dogodkov našega izziva Aprilski CITO trojček. Prosimo vas, da svojo udeležbo prijavite čim prej, saj nam boste s tem zelo olajšali načrtovanje in dokončne priprave.
Dresniki v Evropi sodijo med najbolj problematične tujerodne vrste, saj povzročajo veliko škodo tako v naravi kot v urbanem okolju. V naravi s svojo hitro rastjo izpodrivajo domorodne vrste in spreminjajo njihov življenjski prostor. Poganjki dresnika lahko prodrejo skozi nasipe, zidove, celo skozi več cm debele plasti asfalta. Rastline povzročajo veliko gospodarsko škodo zaradi poškodb na infrastrukturi, zaraščanja bregov voda in zmanjševanja pretočnosti, zaraščanja obdelovalnih površin, zelenic, robov cest in železnic.
Dresnik je zelo težko odstraniti, saj lahko že nekaj gramov težak košček korenike, ki ostane v zemlji, pomeni, da bo rastlina ponovno zrasla. Ne pomagata niti prekrivanje s črno folijo in ne redna košnja, saj so zaloge v podzemnih delih navadno prevelike, da bi redno odstranjevanje nadzemnih delov prineslo željen rezultat. Če je sestoj majhen, imamo še nekaj možnosti, da ga odstranimo in sicer tako, da rastlino čimbolj natančno izkopljemo in nato spremljamo, ali bo ponovno zrasla. V tem primeru postopek večkrat ponovimo. Če je sestoj velik, pa je večinoma uspeh že, če omejimo njegovo nadaljnje razširjanje.
Avtorica večine besedila in vseh fotografij je Simona iz kompaskov.